Branko Gradišnik

Branko Gradišnik

<p>Je mlajši od dveh sinov književnika <a title="Janez Gradišnik" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Gradi%C5%A1nik">Janeza Gradišnika</a> in brat prevajalca <a class="new" title="Bogdan Gradišnik (stran ne obstaja)</p>
<p>Najširši javnosti je znan kot avtor predvsem humornih kolumen v dnevnem časopisju, predvsem v Sobotni prilogi <a title="Delo" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Delo">Dela</a> (<em>Iz žaklja za Oraklja</em>; <em>Prav nič zaupno</em>; <em>Pisma iz zmajskega mesta</em>), pozneje v Dnevnikovem Objektivu<em>.</em> Svoja potovanja in bivanja popisuje v seriji šaljivih potopisov ali topografij pod znamko "Strogo zaupno": npr. <em>Strogo zaupno na Irskem</em>; <em>Strogo zaupno po Siciliji</em>; <em>Strogo zaupno o Sloveniji, Strogo zaupno na Portugalskem.</em></p>
<p>Objavil je tudi dva knjižna izbora svojih kolumen, in sicer <em>Leta sedmih skomin</em> (1997) in <em>Orakelj: Branko Gradišnik & drugi primeri</em> (2001).</p>
<p>V 1990. letih je v Slovenskih novicah imel rubriko o "razvedrilnem hazardu"; iz tega je zrasla knjiga <em>Igre: volčje in ovčje: Priročnik za hazarderje in proti njim</em> (1993).</p>
<p>V 2000. letih je pisal psihološke nasvete za bralke slovenske izdaje revije <em><a class="new" title="Elle (stran ne obstaja)" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Elle&action=edit&redlink=1">Elle</a>.</em> Izbori teh in drugih psihoterapevtskih dopisovanj so izšli pozneje v knjigah <em>Sreča – pisma iz moje svetovalnice</em>, 2009/10; <em>Sreča za 2: Nadaljnja pisma iz moje svetovalnice</em>, 2010), <em>Med tvojim kladivom in nakovalom</em> (2013<em>), Zmuzljivi primer Viktorja Zamude</em> (2016).</p>
<p>Znan je tudi kot prevajalec. Med pomembnimi avtorji, ki jih je prevajal, so <a title="Charles Dickens" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Charles_Dickens">Charles Dickens</a>, <a class="new" title="Gilbert Keith Chesterton (stran ne obstaja)" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gilbert_Keith_Chesterton&action=edit&redlink=1">Gilbert Keith Chesterton</a>, <a class="new" title="James M. Caine (stran ne obstaja)" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=James_M._Caine&action=edit&redlink=1">James M. Caine</a>, <a class="mw-redirect" title="Jerome K. Jerome" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Jerome_K._Jerome">Jerome K. Jerome</a>, <a class="new" title="Richard Adams (stran ne obstaja)" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Richard_Adams&action=edit&redlink=1">Richard Adams</a>, <a title="Kurt Vonnegut" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Kurt_Vonnegut">Kurt Vonnegut</a>, <a class="new" title="James Dickey (stran ne obstaja)" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=James_Dickey&action=edit&redlink=1">James Dickey</a>, <a title="Mark Twain" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Mark_Twain">Mark Twain</a>, <a title="William Golding" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/William_Golding">William Golding</a>, <a title="Vladimir Nabokov" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Nabokov">Vladimir Nabokov</a>, <a class="new" title="Ralph Ellison (stran ne obstaja)" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ralph_Ellison&action=edit&redlink=1">Ralph Ellison</a>, <a class="new" title="Anthony Burgess (stran ne obstaja)" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anthony_Burgess&action=edit&redlink=1">Anthony Burgess</a>, <a class="new" title="DBC Pierre (stran ne obstaja)" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=DBC_Pierre&action=edit&redlink=1">DBC Pierre</a>, <a class="mw-redirect" title="J. R. R. Tolkien" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/J._R._R._Tolkien">J. R. R. Tolkien</a> in <a title="George R. R. Martin" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/George_R._R._Martin">George R. R. Martin</a>.</p>
<p>O svojem prevodu (in izvirniku) Tolkienovega dela <em>Gospodar prstanov</em> je napisal in objavil <em>Leksikon Gospodarja prstanov od A do Ž.</em></p>
<p>Posebej se namenja prevajanju strokovne psihološke literature; objavil je 20 prevodov s tega področja (mdr. Winnicotta, Eriksona, Szasza, Horneyjevo, Storra). Njegovih prevodov je nasploh preveč, da bi jih vse navajali.</p>
<p>Gradišnik je kot pisatelj začel z objavljanjem kratke proze (<em>Čas</em>) in znanstvenofantastičnih besedil (<em>Mavrična krila</em>), nadaljeval pa z inovativnima metafikcijskima zbirkama <em><a title="Zemlja zemlja zemlja" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zemlja_zemlja_zemlja">Zemlja zemlja zemlja</a></em> (1982) in <em>Mistifikcije</em> (1987). Vendar se je izmišljanju kmalu odrekel in si zadal kot cilj pisati neizmišljena besedila. To smer je pozneje krstil za rekonstruktivizem. Žanrsko se je s tem vse bolj omejeval na potopise, dnevnike, esejistiko, observacije, vsemu temu pa podeljuje zanimivost in živost avtorjev humor.</p>
<p>Z <a title="Emil Filipčič" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Emil_Filip%C4%8Di%C4%8D">Emilom Filipčičem</a> je pod skupnim psevdonimom (Jožef Paganel) še kot najstnik napisal humoristično satirični roman <em>Kerubini</em>, ki je izšel precej po nastanku (1979).</p>
<p>Preizkusil se je tudi v scenaristični zvrsti in napisal scenarija za filma <em><a title="Leta odločitve" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Leta_odlo%C4%8Ditve">Leta odločitve</a></em> in <em>Nekdo drug</em> (oboje režiral Boštjan Vrhovec). Scenarija je pozneje razširil v "rodbinski roman" <em>Leta</em> in v psihološko kriminalko <em>Nekdo drug</em>. Dialogi v slednji so pisani v narečju, predvsem ljubljanščini.</p>
<p>Leta 2006 je objavil soavtorski roman <em>Kodrlajsasti piton</em>, pisan po predlogi Marka Ješeta, leto zatem pa obsežen, po osebnem dnevniku fikcionaliziran roman v treh delih <em>Roka voda kamen</em>.</p>

Knjige od Branko Gradišnik