Tudi ta plošča združuje prispevke več imenitnih gostujočih ustvarjalcev (Matek, Trobentar, Kovačič …). Skladbe na njej življenja ne olepšujejo; marsikdaj vsebujejo trpko noto, ki pa jo namesto spogledovanja s patosom raje prepletejo s humorjem. S tem nas opozarjajo, kot je nekoč zapisal neki pesnik, da se včasih »prav posebna lepota rojeva iz mnoštva nadlog, ki se zgrinjajo nad nas«.

Zapisala sem se ljudskemu spominu. V nas prebiva iz davnine. S petjem oživi, ne mine. je v nagovoru k izboru ljudske pesemske dediščine z naslovom O LEPA MOJA VIDA zapisala Ljoba Jenče. Na novi zgoščenki nas na svoj izvirni, poglobljen, a skrajno izčiščen način popelje po pokrajini slovenske ljudske pesmi. Tako na primer spoznamo drugačno zgodbo o Lepi Vidi, kot smo jo poznali doslej. V Ljobini različici iz Rezije je Vida ugrabljena in ni odšla prostovoljno v svet. Nikoli ni prenehala ljubiti moža in sina in tudi mož je ni prenehal čakati… Pesem je zapeta delno v poknjiženi slovenščini in delno v rezijanščini.

0Sedmi album skupine Katalena Človek ni zver se napaja pri dediščini slovenskih ljudskih pesmi z vojaško tematiko, bistveno pa ga sooblikujejo uglasbitve poezije Iva Brnčića – tega leta 1943 umrlega pesnika s Kataleno povezujeta vsebinska bližina ter dejstvo, da je bil brat babice Polone Janežič – ter avtorske skladbe, ki vsebinsko in oblikovno sledijo tradiciji.

Prvenec mariborskega kreativnega benda.