- Ta dogodek je minil.
Drugi »DAN BRISAČE« V MARIBORU – za vse ljubitelje Štoparskega vodnika po Galaksiji
25 maja, 2017 @ 17:00 - 26 maja, 2017 @ 01:00
Dan brisače (angleško Towel Day) se praznuje vsako leto 25. maja kot poklon Douglasu Adamsu. Spominski dogodek je bil prvič obeležen leta 2001, dva tedna po njegovi smrti 11. maja, in se od takrat dalje praznuje vsako leto. Na ta dan pisateljevi privrženci ves dan okrog vratu nosijo brisače. Brisača se nanaša na odlomek iz Adamsovega priljubljene serije knjig Štoparski vodnik po Galaksiji, v kateri je brisača okarekterizirana kot “približno naj-naj koristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli”.
V Mariboru je “Dan brisače” tradicionalna prireditev, ki bo letos že drugič. Povod zanjo je bila ponovna izdaja najbolj priljubljene trilogije v petih delih – serije Štoparski vodnik po Galaksiji, ki jo v letih 2014-2015 v prevodu Alojza Kodreta ponatisnilia Založba Pivec, še več, serijo je izdala tudi v e-knjižni obliki. Da pa bi bila mera polna so izdali še šesti, v slovenščino še neprevedeni del serije, ki ga je po Adamsovi smrti napisal njegov prijatelj Eoin Colfer.
Na tokratnem “Dnevu brisače” se boste lahko družili s prevajalcem Alojzom Kodretom, ki bo prišel zakrinkan v nič nehudega slutečega frudi matematičnega fizika, svoje priljubljene odlomke iz Štoparca bodo brale ugledne osebnosti, nekatere pa bodo z branjem odlomkov to šele postale. Serviral se bo tudi pangalaktični grlorez, konzumacija na lastno odgovornost.
Vstop je prost! Tistim, ki jih ta informacija ne bo dosegla, pa bomo omogočil plačilo vstopnine.
Založba Pivec pripravlja posebno presenečenje, pa ni nujno, da bo to pregovorno znana dezorganizacija prireditve.
Ne pozabite na brisačo in samo brez panike!
Štoparski vodnik po Galaksiji ve o brisačah povedati kar dosti stvari: Brisača, pravi, je takole približno naj – naj najkoristnejša stvar, ki si jo medzvezdni popotnik lahko omisli.
Po eni plati ima veliko praktično vrednost – lahko jo ovije okrog sebe, da ga greje, ko prečka mrzle lune Bete Jaglana; na lesketajočih se plažah iz marmornega peska na Santraginusu V se lahko uleže nanjo in vdihava opojne morske hlape; na njej lahko spi pod zvezdarni, ki sijejo tako žareče rdeče na puščavskem Kakrafoonu; lahko jo razpne kot jadro na majhnem splavu in se odpelje po počasni težki reki Moth; mokro lahko uporabi kot orožje v boju z golimi rokami; lahko si jo ovije okrog glave, da se zaščiti pred škodljivimi izparinami ali da se obrani pogleda traalskega hroščatega krvoloka (neznansko neumna žival: če ga ne morete videti, sklepa, da tudi on ne vidi vas – zabit ko štor, ampak zelo zelo krvoločen); z njo lahko maha v stiski, da prikliče pomoč, in seveda se z njo lahko tudi obriše, če je še vedno dovolj snažna.
Še mnogo pomembnejša je psihološka vrednost brisače. Je že tako, da vsak strag (strag: ne-popotnik), brž ko pri štoparju opazi brisačo, samodejno privzame, da poseduje štopar tudi zobno krtačko, flanelasto otiračo za obraz, milo, pločevinko keksov, čutarico, kompas, zemljevid, klobčič vrvice, razpršilec proti obadom, opremo za dež, vesoljski skafander itd itd. Še več, taisti strag bo tudi z veseljem posodil štoparju katerokoli od teh ali nadaljnjega ducata drugih stvari, ki jih je štopar po nesreči “izgubil”.
Strag si namreč misli, da je vsakdo, ki je prepotoval Galaksijo podolgem in počez, se prebil skozi njene temačne kotičke, vzdržal v strahotno neenaki borbi s sovražnimi silami in jih končno tudi premagal, pri vsem tem pa še vedno ve, kje ima brisačo, očitno človek, s katerim je treba računati. Odtod tudi izraz, ki se je ustalil v štoparskem žargonu, kot na primer v zvezi “Hej, ti gnaš tega hupi Forda Prefecta? Tapravi frud, ve, kje ima brisačo.” (Gnaš, gnajti: poznati, vedeti za, srečati, spati z; hupi: kul tip; frud: res blazno kul tip.)