Literarni večer z Erikov Vouk v Portorožu

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}

Mariborčanka Erika Vouk (roj. 1941) je s svojim prepoznavnim  pesniškim opusom in literarnimi prevodi zelo obogatila slovensko književnost.

Za literarno in prevajalsko delo je pesnica prejela več nagrad: leta 1997 Glazerjevo listino za imeniten prevod drugega dela Goethejevega Fausta,  leta 2002 ugledno  Jenkovo nagrado  za zbirko Opis slike, leta 2004 pa še odmevno Veronikino nagrado za zbirko Valovanje. Leta 2002 je postala vitezinja poezije na Pesniškem turnirju, natečaju za najboljšo slovensko še neobjavljeno pesem v tekočem letu. Letos ji je bila podeljena Glazerjeva nagrada za življenjsko delo.

Njena poezija je prevedena v francoščino, hrvaščino, portugalščino, madžarščino, arabščino, češčino, japonščino, nemščino …

Velik uspeh je doživela tudi med ljubitelji poezije, saj je v zadnjem desetletju in pol pesnica nastopila na več kot 100 literarnih prireditvah po vsej Sloveniji. Na njih je občinstvo navduševala z globoko občuteno in izrazno dovršeno interpretacijo svoje poezije. Več njenih pesmi je tudi uglasbenih (Peter Andrej, Boštjan Narat).

Boris A. Novak je o njeni poeziji zapisal, da so redki  pesniški glasovi tako zaokroženi in vendar tako notranje razvejani. Kot posebno odliko njene poetike je izpostavil  zgoščenost izraza (pesniški minimalizem), pretanjene detajle, s katerimi prikliče barve, oblike in  vzdušje, izjemno ritmičnost in melodičnost verza, večplastnost jezika.  Poudaril je, da pesnici vedno znova uspe posebno in osebno zgodbo dvigniti na raven univerzalnega sporočila, zato  njena poezija kljub aristokratsko kultiviranemu izrazu lahko nagovarja širok krog bralcev. Njene pesmi izpovedujejo valovanje sedanjosti in minulosti, prisotnosti in odsotnosti, ljubezni in izgube, poljuba in daljave, življenja in smrti, besede in molka, pri čemer  pa njihova zapeljiva melanholija ni nikoli sentimentalna.

Neizčrpen vir pesničine metaforike predstavlja obmorska pokrajina, posebej Piran. Večino pesmi je pesnica napisala na Belem Križu, kjer je preživljala poletne počitnice.