Predstavitev knjige Kurent

Ob izdaji knjige Kurent, ki ima izjemen pomen pri ohranjanju slovenskega kulturnega izročila, pripravljamo pogovor z avtorjema Liljano Klemenčič in Stojanom Kerblerjem, letošnjim dobitnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo.

 Predstavitev bo potekala vzporedno s spremljajočo razstavo fotografij iz knjige. Kot gost bo sodeloval mojster na violini, prof. Matjaž Antončič, pridružili se nam bodo tudi kurenti. Seveda ne bo manjkalo krofov in vina.

Liljana Klemenčič je knjižničarka in pravljičarka, predana knjigam, branju in pripovedovanju. Je bibliopedagoginja, ki že dolgo slika z besedami. Podpisuje se pod mnogo avtorskih projektov, člankov in dve slikanici. Zgodbe so kraj, kjer je doma. Za svoje predano delo je prejela občinsko Oljenko in državno Čopovo diplomo. Dr. Veronika Roth Gabrovec iz Bralnega društva Slovenije o njej pravi, da je varuhinja zgodb: »Dobro ve, kje jih najti, kako jih ohraniti, oplemenititi ter kako jih predati naprej, z ljubeznijo in neko prav posebno energijo.« Pravljico o kurentu je po ljudskih motivih zapisala in v obliki slikanice izdala že v letu 2001; skoraj dekado kasneje, ob šestdesetletnici kurentovanja na Ptuju, pa je posodobljeno besedilo znova oživelo. Pripovedka, ki se bralcu poleg slovenskega, predstavlja tudi v angleškem in nemškem jeziku, je pospremljena s čudovitimi fotografijami, ki jih je Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler posnel v Halozah in bližnji okolici. Dragocena zbirka posnetkov, ki pretanjeno razkriva lokalno folkloro, je nastajala od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa vse do danes – zadnja je bila posneta letos, 10. januarja 2020, ob polni luni. Prav ta zaokroži kurentovo zgodbo.
Kerblerjev poklon ruralnemu okolju je v časniku Delo imenitno zajela literarna kritičarka in novinarka Mojca Pišek: »Vprašal se je preprosto: kaj izginja in česa morda že kmalu več ne bo, kaj v mojem okolju je vredno fotografirati? Nikamor ni šel: ni šel v mesta in predmestja. Ni šel v vojno in kraje po vojni. Ni šel na športni dogodek in ne na proteste. Ostal je na svojem dvorišču. Ostal je tam, kjer je bilo nekako težko ostati …« Kerbler velja za najuspešnejšega slovenskega fotografa, ki je uveljavljen tudi v mednarodnem prostoru.

 Pravljica z ljudsko motiviko govori o osirotelem fantiču Kurentu, ki kot pastir služi pri bogatem kmetu. Fantova dobrota in splet okoliščin poskrbijo, da pridobi goslice, puško in sodček z magičnimi močmi, ki jih uporablja proti oholi gospodi. Dečka naposled obsodijo na vislice, a njegova poslednja želja je bila, da bi še enkrat zaigral na goslice – tedaj so vsi začeli plesati in nihče ni pomislil na to, da bi ga ustavil. Tako mu je uspelo pobegniti. Kurent se je podal v svet, po katerem je popotoval vse, dokler ni napočil čas, da se poda v nebesa. Tam ni odgovarjal za svoje grehe, saj so vsi že prav dobro vedeli, kako dobro je njegovo srce. Zaprli so ga v čebelji panj in ga postavili na mesec. Tam je še danes; ko je luna jasna, vidimo na njej črne pike – to je Kurent, ki počiva.