Predstavitev novih zbirk Erike Vouk in Klarise Jovanović

v:* {behavior:url(#default#VML);}
o:* {behavior:url(#default#VML);}
w:* {behavior:url(#default#VML);}
.shape {behavior:url(#default#VML);}

Normal
0
false

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}

Pri Založbi Pivec iz Maribora sta pred kratkim izšli novi pesniški zbirki pesnic mediteranskega melosa, Erike Vouk in Klarise Jovanović.

Erika Vouk v svoji dolgo pričakovani zbirki Lasa pur dir (Pusti naj govorijo), v kateri najdemo 40 pesmi z raznolikimi motivi, ki se lotevajo predvsem številnih bivanjskih leg lirskega subjekta. Prispodobe v pesmih so povečini vzete iz mediteranske narave in miljeja, ki sta zanjo neizčrpen vir metaforike. Razen v nekaterih bolj abstraktnih pesmih, ko je avtorica osredotočena na besedo kot tako, samo na sebi, tako da dobesedni pomeni secirajo življenjska občutja in lege neposredno. Pesmi so zgoščene, a sporočilno močne, v njih je neizbrisen pečat prodornega pesniškega pogleda in čuta, ki se nikoli ne ustavi na površini določenih bivanjskih pojavnosti, temveč jih s prefinjeno jezikovno eleganco osvetli v globino, da zelo čutno nazorno zasijejo pred bralcem.

Nova pesniška zbirka pesnice in glasbenice Klarise Jovanović Kimono, na otip v “haikujskih” trivrstičnicah upesnjuje kolorit naše kulture. Avtorica spremnega besedila o Alenka Jovanovski o zbirki zapiše: “Klarisa Jovanović zavestno in odločno prelamlja z utvaro o tem, kaj naj bi bil haiku. Trivrstičnice v Kimonu so antihaikuji, napolnjeni z vsebinami, ki pripadajo mediteranski kulturi in evropskemu pojmovanju osebnosti. Za trenutek v teh pesmih zasijejo delčki grškega mita, biblične zgodbe, slovenske srednjeveške ljudske pesmi, arhetipskih vzorcev: nekaj starodavnega, nekaj, kar pesnica naslika s patino starodavnosti, a hkrati tako, da je obenem sodobno, »naše«.”

Ob pogovoru moderatorja z avtoricama bomo vstopili v svet njunih novih zbirk, seveda tudi z njunim osebnim branje svoje poezije.