Svoj literarni prvenec je glasbenica Polona Janežič opremila z glasbeno podlago, ki to ni, saj gre v bistvu za soundtrack besedila.Sicer zvesto zapisana glasbi in pravzaprav ne popolnoma brez nje je ustvarila nekakšno literarno-glasbeno simbiozo v obliki romana Sinbadove muze. Knjigo spremlja avtorski CD, na katerem je glasba, ki jo po navodilih (ali brez njih) bralec posluša ločeno od branja besedila. Vsekakor pa vam svoboda branja omogoča, da se glasbeno-literarni zgodbi prepustite popolnoma po svoje.

Iz spremne besede Boštjana Narata:

Konec sveta je ključen še posebej takrat, ko sega onkraj gole apokaliptičnosti. Apokalipsa je mitični eksces, v njej je nekaj bistveno prekomernega, kot taka je nepredstavljiva ter zato manj ključna, kot so ključni konci sveta v osebni zgodovini in sedanjosti potnikov (oziroma prebivalcev) Sinbada 0016 ali pa osebni zgodovini in sedanjosti kogarkoli izmed nas. »Svet se ti podre, ko se rodiš. Svet se ti zruši, ko te kdo izda. Svet se ti sesuje, ko te zavrne ljubezen. Svet izgine, če ti kdo umre. Svet je nepomemben, če te ni.«