Vikinški dan in predstavitev romana Domna Kodriča Južni Viking

Vabimo vas na promocijski dogodek ob izidu prvega romana Domna Kodriča: Južni Viking. V četrtek, 5. 6., se bomo od 17.00 do 20.00 družili v Drava centru.

Dogajanje bo pestro. Z nami bodo strašni vikingi v polno bojni opravi, podporo pa bo z gladine in obrežja reke nudila vojska staroselskih račk. Maistri Marpurgi bodo postavili vikinški šotor, ogledali pa si boste lahko tudi zbirko vikinškega orožja in bojne opreme. Nadeli si boste lahko vikinško bojno opremo in pozirali fotografom ter se udeležili prave bitke z lesenimi meči. Za bolj miroljubne bomo pripravili družabne igre iz starodavnih časov za otroke od 7 do 77 let. Ob strani bo stala še stojnica, kjer boste lahko dobili svoje mošnjičke, zapestnice, nakit in druge vikinške zanimivosti.
Ob 19.00 se bo z Domnom Kodričem o romanu Južni Viking pogovarjal Kristian Koželj, urednik knjige.

O romanu Južni Viking

»Mati so mi rekli:

kupi ladjo si

in vesla zmogljiva,                                         

v svet pluj z vikingi.

Na barki stoj ponosno,

dobro krmi jo,

najdi pot v pristan.

Može pobij premnoge.«

(Egilova saga, 13. stol)

Čeprav je srednji vek pogosto zavit v tančico skrivnosti, se zgodovinarji strinjajo, da Vikingi v 9. stoletju niso zgolj napadali in plenili obalnih mest med severno Afriko in Italijo, ampak so v Sredozemlju tudi trgovali in se kasneje tam celo naselili. Vsi poznamo njihov pogum v boju z mitološkimi bitji in njihovo globoko predanost mnogoterim bogovom v Asgardu, ki z Odinom, Thorom, Frejo in Lokijem na čelu krojijo usode tako posameznikov kot celih narodov.
Roman Južni Viking preplete zgodovinsko resničnost in skandinavsko mitologijo v fantastično sago, v kateri se z Bjornom Železnobokim spopademo s človeškimi in nadnaravnimi nasprotniki in se poigramo z mislijo: kaj pa, če se Vikingi niso ustavili le na jugu Italije. Kaj, če jih je poklical severni Jadran, kaj, če jih je v svoje naročje zvabila triglava gora?

Domen Kodrič se je rodil leta 1991 v Mariboru, kjer je že od malega tiščal nos v knjige o Harryju Potterju, nato pa v kakršnokoli fantazijo, ki mu je prišla pod roke. To je prišlo tako daleč, da je danes ponosen član Slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad, literarnega društva posvečenega očetu fantazijske literature. Nekje vmes je doštudiral iz zgodovine in geografije, prepotoval velik del Evrope in toliko vadil kitaro, da jo lahko sedaj tudi poučuje, seveda kadar ni v službi v katerem od mariborskih muzejev. Prav tako je zelo aktiven v KUD Maistri Marpurgi, kjer se ukvarjajo z uprizarjanjem srednjega veka, natančneje vikinške dobe. Tam iz prve roke črpa tako navdih kot znanje za pisanje svojih prvih romanov.