Utrip evropske literature: Laura Freudenthaler, Anna Höglund in Piia Leino

19 junij 2021
ob 15:00 uri

Traja do: 19.06.2021 16:30

Utrip evropske literature: Laura Freudenthaler, Anna Höglund in Piia Leino

V soboto, 19. junija, ob 15. uri v atriju Vetrinjskega dvora v Mariboru.

Laura Freudenthaler (Avstrija), Anna Höglund (Švedska) in Piia Leino (Finska) so mednarodno priznane in nagrajene avtorice. V veliko veselje nam je, da jih lahko predstavimo slovenskim bralcem! S pisateljicami se bodo pogovarjale Tina Štrancar, Iva Klemenčič in Tjaša Lešnik. 

Laura Freudenthaler se je rodila leta 1984 v Salzburgu. Na dunajski univerzi je leta 2008 zaključila študij germanistike, filozofije in študij spola. Leta 2017 je objavila romaneskni prvenec Die Königin schweigt (Kraljica molči), ki se je istega leta septembra in oktobra na lestvici najboljših knjig po izboru ORF povzpel med najboljših deset. Leto pozneje je za omenjeni roman prejela delovno štipendijo Bremenske literarne nagrade 2018, na festivalu du premier Roman 2018 v Chambériju pa je bil razglašen za najboljši prvenec leta z nemškega govornega območja. Leta 2019 je prav tako pri založbi Droschl Verlag izšel njen drugi roman Zgodba o duhu (Geistergeschichte), za katerega je še istega leta prejela Literarno nagrado Evropske unije. Marca 2019 se je povzpel na prvo mesto najboljših knjig po izboru ORF in bil nominiran za literarno nagrado Alpha. Je tudi aktualna dobitnica nagrade revije manuskripte Land Steiermark 2021.

Laura Freudenthaler: Zgodba o duhu

Učiteljica klavirja Anne si vzame prosto leto, da bi se posvetila pisanju učbenika in lastnemu igranju. Vendar njen dober namen in rutino kmalu izpodrinjeno povsem nove navade. Z možem Thomasom, s katerim delita obilo spominov, že več kot dvajset živita v istem stanovanju, vendar se Anne v njem počuti čedalje bolj nelagodno. Da bi se zamotila ponoči in podnevi zapisuje svoja opažanja v beležko in se potika po neznanih predelih mesta. Že nekaj časa sumi, da jo Thomas vara, nato pa se v stanovanju pojavi dekle, kakor Anne imenuje nevidno prikazen, ki z sobiva v njunem domu. Zvokov in pojavov na lepem ni več mogoče racionalno obrazložiti, realni svet pa se zrcali, dokler se dvojno dno resničnosti in domišljijskih predstav ne zlije v eno.

 

Anna Höglund se je rodila 1958 v v Stockholmu na Švedskem. Je ena vidnejših švedskih avtoric. Postavljajo jo na mesto vodilne ilustratorke, ki je sodelovala z najpomembnejšimi avtorji sodobne švedske mladinske književnosti, Barbro Lindgren, Ulfom Starkom ter Gunnarjem Lundkvistom. Kot avtorica besedila se je švedski publiki prvič predstavila že 1982 s Pravljico o palačinki (Sagan om pannkakan). Od takrat je napisala okrog 20 avtorskih slikanic, ki so bile prevedene v številne tuje jezike. Anna Höglund piše tudi dramatizacije in ustvarja animirane filme. Na področju likovne umetnosti je samouk.

Anna Höglund: Biti jaz

Biti jaz je ilustrirani roman o odraščanju, dvomih vase in drugih mladostniških tegobah, ki bi ga v bistvu morali prebrati vsi, ne le deklice, temveč tudi (ali celo predvsem?) fantje in odrasli. 13-letna Rosa nam dovoli vstopiti v najintimnejše kotičke svojih misli in razkrije, kako doživlja sebe, družbo in svet. Išče odgovore na najrazličnejša vprašanja in jih hoče razumeti. Veliko premleva o položaju ženske in moškega v družbi, o odnosih med njima in o enakopravnosti med spoloma v vsakdanjem življenju. Bo ta res kdaj zaživela ali bo ženska vedno le privesek moškemu?

 

Piia Leino se je rodila leta 1977 v Helsinkih na Finskem, kjer živi s svojo družino in dela kot novinarka pri finski tiskovni agenciji STT. Leta 2004 je diplomirala iz novinarstva na univerzi v Tampereju. V letih 2015–2017 je v Helsinkih študirala ustvarjalno pisanje na priznani Kritiški akademiji (Kriittinen korkeakoulu). Doslej je izdala tri romane: Grda blagajničarka (Ruma kassa, 2016), Nebesa (Taivas, 2018) in Nadure (Yliaika, 2020). Za roman Nebesa je prejela nagrado Evropske unije. V svojih delih govori o pritiskih, s katerimi se spopadajo ženske, o popularni kulturi, socialnih omrežjih in politiki, ukvarja pa se tudi z vprašanjem, kako deluje in kam gre družba.

 

Piia Leino: Nebesa

Roman Nebesa se odvija leta 2058 v Helsinkih, nekdanji finski prestolnici, ki je zdaj mestna država. Po državljanski vojni se je družba precej spremenila. Ljudi zatirajo, živijo pod strogo diktaturo, na ulicah je polno beračev. Vse meje so zaprte, prebivalci nimajo stikov z zunanjim svetom, prav tako ni nobene vizije prihodnosti. Toda država ljudem ponudi Nebesa: navidezno resničnost, v kateri obstaja nekdanji svet, ki je bolj živ in lepši, kot je bil kadar koli prej. Distopični roman se ukvarja s pomembnimi temami današnjega časa: podnebnimi spremembami, naraščajočo neenakostjo znotraj državne blaginje, tehnološkimi izumi in njihovo vse večjo vlogo, pa tudi z nacionalističnimi gibanji po Evropi in svetu. 

Nazaj na prejšnjo stran

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o vseh naših ugodnostih in novostih.

© 2021 Založba Pivec. Vse pravice pridržane. | Izvedba: Codeggs.com