Dnevnik nezvestobe

Opis

Jórgos Dukarélis, arheolog mednarodnega slovesa, se izkrca na majhnem otoku sredi Kikladov. Je prišel sem obujat spomine? Na Kufonísiu – tako se imenuje otok – je namreč pred dvajsetimi leti odkopal žensko okostje iz kikladske prazgodovine. Pomembno odkritje je globoko pretreslo njegovo poklicno in zasebno življenje: ovenčalo ga je s slavo in obenem uničilo njegov zakon. Med študenti, ki so mu pomagali pri izkopavanju, je bila tudi lepa Andigóni. Povsem ga je omrežila. Čeprav se mu je sprva zdelo, da je njuno razmerje minljivega značaja, se je kmalu izkazalo za usodno, in ko mu je Andigóni sporočila, da je z njim zanosila, se je nemudoma ločil. Njegov drugi zakon je na videz skladen, toda pod površjem brbotajo dvomi in negotovost. Dukarélisa nenehno muči slaba vest in tej se sčasoma pridruži še ljubosumje. Andigóni je vse lepša, on pa vse bolj siten in nadležen. Napete odnose še bolj skrha neznani oboževalec, ki pošilja njegovi ženi vrtnice. Lepega dne Andigóni izgine. Kaj se je zgodilo? Je po sredi umor? Med osumljenci je tudi njen mož. Dukarélis, ki je do zdaj brskal po zemlji in iskal v njej dokaze davno preteklih časov, se zdaj odloči, da bo na Kufonísiu pobrskal po svoji preteklosti.

Emílios Solomú se je rodil leta 1971 v Nikoziji na Cipru. V Atenah je študiral zgodovino in arheologijo, na Cipru pa novinarstvo. Nekaj časa je pisal za dnevne časopise, zdaj pa na srednji šoli poučuje grščino in zgodovino. Piše kratko prozo in romane. Njegove zgodbe so bile do zdaj objavljene v ciprskih, grških in poljskih literarnih revijah,  nekatere med njimi so bile uvrščene v antologiji kratke proze, ki sta izšli na Cipru in v Bolgariji. Objavil je naslednje romane: To skiáhtro (Strašilo, 2000), Osper struthíon, táhos epétases (Odletel si kot vrabček, 2003), Ena tsekúri sta héria su (Sekira v tvojih rokah, 2007; državna nagrada za najboljši roman), Imerológio miás apistías (Dnevnik nezvestobe, 2012) in To mísos íne misí ekdíkisi (Sovraštvo je že pol maščevanja, 2015). Dnevnik nezvestobe je leta 2013 prejel nagrado Evropske unije za književnost. Preveden je v nemščino, poljščino, albanščino in makedonščino, prevaja se v hrvaščino, srbščino, bolgarščino in madžarščino. Emílios Solomú je član uredniškega odbora ugledne literarne revije Anev (Brez) in član Združenja ciprskih pisateljev.

Klarisa Jovanović (prevajalka) je po osnovni izobrazbi profesorica francoščine in primerjalne književnosti. Diplomirala je leta 1982 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja predvsem iz novogrščine, pa tudi iz srbščine in hrvaščine, makedonščine, italijanščine (knjižne objave) ter iz francoščine (revijalne objave). Z novogrščino se je prvič seznanila v šolskem letu 1977/78, ko je kot študentka Filozofske fakultete v Ljubljani preživela leto dni v Solunu, kjer je na Filozofski fakulteti Aristotelove univerze obiskovala intenzivni tečaj novogrščine. Z učenjem tega jezika je nadaljevala v šolskem letu 1982/83, takrat že kot štipendistka dodiplomskega študija (ZAMTES) na Filozofski fakulteti Univerze Ioannisa Kapodistriasa v Atenah. V Grčijo se je vrnila še nekajkrat kot štipendistka intenzivnih poletnih tečajev novogrškega jezika in kulture.

Leta 1986 je pri Pomurski založbi izšel njen prvi leposlovni prevod iz novogrščine, roman pisatelja Filippa Drakodaidisa Otok v luninem popku/Sta ihni tis parastasis. Leta 1998 je iz italijanščine prevedla pesniško zbirko Krog/Il cerchio pesnice Laure dei Gatti (Menichini). Dvojezično izdajo je objavila pesnica v samozaložbi. Do leta 2000 je prevajala poezijo in prozo (odlomke) samo za radijske literarne oddaje in literarne revije. Leta 2000 je po naročilu Inštituta za novogrške študije iz Strasbourga prevedla antologijo grške književnosti 20. stoletja, leta 2001 pa še antologijo turške književnosti 20. stoletja, po grškem prevodu. Za Slovenski veliki leksikon (Mladinska knjiga, 2003–2005) je prispevala biografske podatke za sto (novo)grških pisateljev, pesnikov, dramatikov in esejistov od 11. do 20. stoletja. Leta 2003 je pri Vodnikovi založbi izšla antologija grške kratke proze Luči na odprtem morju, za katero je leta 2004 v Atenah prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev.

Prispevek o romanu in gostovanju avtorja v Sloveniji na TV SLovenija 1 v Kulturi po odmevih (12. 6. 2017): http://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174476700

Prispevek o romanu in gostovanju avtorja v Sloveniji na Radiu Slovenijav oddaji Svet kluture, program ARS (14. 6. 2017, od7:45): http://4d.rtvslo.si/arhiv/svet-kulture/174477025

Prispevek o romanu in gostovanju avtorja v Sloveniji na Radiu Slovenija (Radio Maribor) (13. 6. 2017, Valovanje besed): https://www.rtvslo.si/radiomaribor/oddaja/13