Opis
Knjiga predstavlja izvirno in doslej še neobjavljeno delo z jasno in celostno osvetlitvijo politične, pravne, literarne, zgodovinske in kulturne vloge kralja Sama. Združuje pet poglobljenih in najrelevantnejših sodobnih znanstvenih razprav z interdisciplinarnim pristopom o času, življenju in delovanju kralja Sama, njegovem slovanskem kraljestvu in slovanski zmagi nad frankovskim kraljem Dagobertom I. pri Wogastiburgu leta 631/632. Glede na to, da je o kralju Samu znanega malo (zgodovinarji so doslej o njem našli zgolj en relevantni zgodovinski vir, tj. Fredegarjevo kroniko), kar se rezultira v številnih interpretacijah in domnevah (ter povečani simbolni moči njegove vladavine), so razprave avtorjev v današnjem času izjemnega pomena.
Ob minuli 1400. obletnici začetka njegove vladavine se knjiga z izbranimi poglavji vrača k odgovorom (ali ponekod deloma vsaj njihovim poskusom) na številna in raznovrstna temeljna vprašanja: Kdo je bil kralj Samo? Kje je bilo središče njegovega kraljestva, kako obsežno je bilo in kakšno notranjo strukturo je imelo? Kje je bil Wogastiburg? V kakšnem prostoru in času je deloval? So bili vanj vključeni tudi Slovani vzhodnoalpskega prostora? Kako so v tedanjem slovanskem jeziku naslavljali kralja Sama, od kod izvira njegovo ime in ali je bilo ime Samo resnično slovanskega izvora? Kakšne so bile novoveške in sodobne predstave polihistorjev (in njihovih zgodovinskih del) o vladarju Samu med 15. in 18. stoletjem? Kako se projicira slika Samovega imperija v češki in deloma slovaški sodobni znanstveni in drugi (poljudni) literaturi? Kakšen pomen ima njegovo vladanje za današnji čas?
Avtorji poglavij so ugledni, priznani in vrhunski slovenski in tuji strokovnjaki iz različnih institucij: dr. Peter Štih, dr. Nad’a Profantová, dr. Marko Snoj, dr. Darja Mihelič in dr. Jakub Izdný. Vsebino knjige je uredil dr. Daniel Siter, recenzirala sta jo dr. Aleš Maver in dr. Janez Mlinar. Najrelevantnejše razprave in spoznanja s svežimi uvidi (temelječimi na interdisciplinarnih pristopih) bodo koristili tako akademskemu in strokovnemu okolju (profesorjem, raziskovalcem, dijakom in študentom zlasti starejše zgodovine, arheologije ter literarne in kulturne zgodovine) kot širši javnosti in občinstvu. Študije presegajo okvirje: v kontekstu posameznih znanstvenih ved in jezikovnih, nacionalnih in institucionalnih okvirjev. Ne osvetljujejo namreč samo poznano in deloma znano, temveč nosijo temeljno spodbudo in dragocena izhodišča k nadaljnjemu iskanju virov, raziskovanju in pisanju o Samu in njegovem kraljestvu.
Mnenja
There are no reviews yet