Poglavja iz Socialne gerontologije

Predloženo gradivo je pomemben prispevek za razumevanje procesov staranja in same starosti v luči naraščanja starejšega in starega prebivalstva v Republiki Sloveniji pa tudi širše. Rdeča nit gradiva je spoznanje, da je za uspešno aktivno in produktivno staranje  premalo le ustrezno »delovanje« za starejše, ampak tudi odzivanje na dogajanje v njej vseh tistih, ki so z njo (in seveda starejši sami) kakorkoli povezani: starejši, družina in svojci ter širše socialno okolje.

Pri tem sta avtorici še posebej izpostavili potrebo po spoznanju, da je starost sestavni del procesa staranja in da je le-ta odvisna od tega, kako jo posameznik sprejema. To pa je odvisno od njegovega načina življenja, skrbi za zdrav način življenja in kakovostnega doživljanja samega sebe v procesu staranja v intenzivnem trendu podaljševanja življenjske dobe. Prav slednje pa ni fenomen samo slovenske, pač pa tudi globalne evropske družbe. Družba, še posebno slovenska, se bo morala sprijazniti z dejstvom, da so starostniki v tretjem in tudi četrtem življenjskem obdobju, še vedno vitalni, polni energije, predvsem pa z veliko znanja in sposobnosti ter veščin. Zaradi navedenega bi morali ovreči kar nekaj mitov o starejših, kot: da so vsi stari ljudje enaki, da večina starejših živi v zadovoljujočih ekonomskih, finančnih in bivalnih okoljih; da so starejši slabotni in nebogljeni; da starostniki nimajo družbi (več še) kaj prispevati in da so starostniki za družbo (zgolj in samo še !?) ekonomsko breme. Nastale spremembe v »slovenski starosti« so tako le odsev sprememb okolja in osebnega socialnega položaja starostnika v njem. Navedeno pa starostniki doživljajo kot medsebojno razmerje in odnos  med dvema dejavnikoma: med prilagodljivostjo in avtonomnostjo.

Pričujoča monografija je izvirno delo, namenjeno strokovni in laični javnost. Potencialni bralci monografije so (lahko) vsi, ki jih zanima kakovost, konkurenčnost in odzivnost glede na zadani problem. Pričujoče besedilo je rezultat  študija relevantne tuje in domače literature. Originalnost pristopa in analize, ki jo monografija obravnava, nagovarja glede na dileme sodobnega staranja vse, ki se tako raziskovalni in študijsko ter delovno in življenjsko ukvarjajo s problemi staranja in starosti, ki brez svoje naravne podstati, tj. svoje kakovosti, ne more biti uspešna, ter o nujnosti povezovanja vseh dejavnikov, ki z njimi živijo in delujejo, tako s sociološkega, psihološkega kot tudi pedagoško-didaktičnega vidika in ki nikakor niso zanemarljivi. Prav to pa potrjuje osnovno tezo predloženega gradiva, da je namreč kakovost staranja, kjerkoli že poteka, vedno globoko socialno konstruirana, a nedeljiva in kot taka impregnirana z interesi družbe.

Doc. dr. Sebastjan Kristovič