Opis
Ruleta je roman, ki tematizira tranzicijsko obdobje na Hrvaškem po domovinski vojni oz. povojne tegobe hrvaške družbe v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. V ospredju je hazarderstvo, ki je v tistih časih postalo množičen in pereč socialni pojav. Z njim se je v povojni krizi “okužilo” mnogo razočaranih, z vojno zaznamovanih, brezposelnih, na spremembe nepripravljenih ali težko prilagodljivih ljudi, ki jih je hiter prihod divjega lokalnega kapitalizma potisnil na rob družbe. Vsi ti so obupno skušali najti upanje in rešitev svojih eksistencialnih težav. Številni so to skušali najti v igralnicah, ki so vznikale na vsakem vogalu. Pisateljico so zanimale ravno te „izgubljene duše“, ne pa „kronični hazarderji“, ki se ne morejo obraniti notranjega vzgiba. V prvem planu njenega interesa torej ni anatomsko seciranje hazarderske strasti, ampak vprašanje, zakaj ljudje v kriznih situacijah posežejo po igrah na srečo. V romanu tako sledimo pisanemu naboru literarnih likov, ki se vsak zaradi svojih razlogov vdajajo igram na srečo. V svojih dialogih in dejanjih nas nazorno popeljejo v svoje tragične zgodbe, ki razkrivajo tako njihove osebnostne lastnosti kot tudi nenaklonjene socialno-ekonomske okoliščine.
Lada Žigo je bila rojena je v Zagrebu, kjer je na Filozofski fakulteti diplomirala iz komparativne književnosti in filozofije. Od leta 1992 dela kotnovinarka na področju kulture, piše knjižne kritike in esejeza številne časopise in revije (Vijenac, Most, Republika, Književna republika, Kolo, Europski glasnik, Slobodna Dalmacija, Večernji list in Vjesnik). Objavila je več knjig proze: zbirko novel Ljudi i novinari (Ljudje in novinarji, 2007), nominirana je bila za nagrado Gjalski in kiklop, ter romane Babetine (Babetine, 2009), Rulet (Ruleta, 2010), Iscjelitelj (Zdravilec, 2012), Noć ruskog ruleta (Noč ruske rulete, 2013)in Živote, samo teci (Življenje, samo teči, 2016). Za roman Rulet je prejela nagrado EU za književnost za leto 2012. Je članica Društva hrvaških književnikov in članica Hrvaške skupnosti samostojnih umetnikov. Živi in dela v Zagrebu.
Nino Flisar (prevajalec) je diplomiral iz slovenščine in sociologije na Filozofski fakulteti v Mariboru. Je urednik, pesnik, prevajalec, publicist in organizator oz. koordinator literarnih prireditev. Med letoma 2001 in 2006 je bil glavni in odgovorni urednik pri založbi Litera, od leta 2007 pa deluje kot urednik na Založbi Pivec. Kot prevajalec iz južnoslovanskih jezikov je prevedel izbor sodobne kratke srbske proze za kulturni magazin Asskalla (november-december 2001), in sicer naslednje zgodbe: Insurgentes (Vladimir Arsenijević), Cela glava za eno šapko (Srđan Papić), Zvečer opoldan (Vule Žurić), Bingo, bingo nagrajuje (Mihajlo Spasojević), Film noir (Saša Ilić). Za revijo Dialogi (št. 9-10, 2004) je prevedel izbrane pesmi Faruka Šehića iz zbirke Hit depo. Skupaj z Marjanom Pungartnikom, Josipom Ostijem in Željkom Perovićem je prevedel Grahovčevo panoramo sodobne poezije Bosne in Hercegovine Zmanjkuje prostora, ki je leta 2009 izšla pri Založbi Pivec. Leta 2017 je ob pričujoči knjigi izšel še njegov prevod romana Sin črnogorskega pisatelja Andreja Nikolaidisa.
Prispevek o romanu in gostovanju avtorice v Sloveniji na Radio Slovenija/Radio Ars (7.11.2017, Svet kulture, od 7:35): http://4d.rtvslo.si/arhiv/svet-kulture/174501026
Prispevek o romanu in gostovanju avtorice v Sloveniji na Radio Slovenija/Radio Maribor (14.11.2017, Zbrano, zapisano, prebrano): http://4d.rtvslo.si/arhiv/zbrano-zapisano-prebrano/174502420
Mnenja
There are no reviews yet