TRENUTKI ODLOČITEV in BRNIK

Opis

Prvi del spominov z naslovom Trenutki odločitev:

Največja vojna 20. stoletja ga je posrkala vase pri rosnih 18 letih, ko je prav leta 1941 vstopil med partizanske vrste in preživel do njenega konca, ki se je na območju Slovenije zavlekel še čez datum, ko je preostala Evropa že proslavljala zmago.
Nikoli ni stal v prvih vrstah, ko so se delile pohvale ali pripenjala odlikovanja. Visoko v svoja devetdeseta je ohranil radoživost kmečkega fanta iz dolenjskega Št. Jurija, ponosen na očeta Maistrovega borca ter do današnjih dni predan temeljnim ciljem upora proti okupatorju. Zato bo za vedno ostal junak Menine planine in ponosen glasnik popolne domovinske predanosti, tiste nevidne a v večjem delu razkosane dežele prisotne sile, ki ga je že pred božičem 1941 napotila med prve slovenske partizane. Tudi po Frantini zaslugi je Slovenija v 21. stoletju, »ko se okoli nas najtrši mrak je storil« ohranila obraz in dostojanstvo …
V poplavi spominov na to izredno dobo (v pozitivnem in negativnem) smislu so Frantini spomini unikat, saj gre pravzaprav za golo samoizpoved, pripoved o življenjskih situacijah, ki so izoblikovale njegovo držo, a ga hkrati ob siceršnjem zgodovinskem toku prenašale od ene do druge odločitve. Od tod tudi naslov Trenutki odločitev.

Drugi del spominov z naslovom Brnik:

Knjiga opisuje v današnji javnosti manj znano dejstvo, da je Franc Sever – Franta vodil letališče Brnik v času njegovega najbolj propulzivnega razvoja (med letoma 1968 in 1981), nato pa je moral na hitro prevzeti edino slovensko letalsko družbo, imenovano takrat Inex -Adria. Na tem položaju se je že takoj na začetku soočil z letalsko nesrečo na gori San Pietro v bližini Ajaccia, kar je ostala njegova življenjska travma.

Pričujoča knjiga je zanimiv in tudi bogato ilustriran prispevek tako k zgodovini letališča Brnik in letalskega prometa v Sloveniji kot tudi k obdobju partijskega »liberalizma«, v katerem je Slovenija tudi dejansko vzpostavila sicer ustavno zagotovljene državne atribute znotraj Jugoslavije. Hkrati je ambiciozno – tako gospodarsko kot politično – segala čez meje v Srednjo Evropo in širše ter skušala ob tem maksimalno izkoristiti neuvrščeni položaj Jugoslavije. Tako letališče Brnik kot edina slovenska letalska družba sta – poleg začetka gradnje avtocest in pred tem gradnje pristanišča v Kopru – najbolj značilen izraz tega procesa. Franc Sever – Franta opisuje tudi okoliščine, v katerih se je to dogajalo, zlasti  mešanico partijsko-samoupravnega sistema, zaradi katere je sam sicer z ustrezno izobrazbo in izkušnjami, a brez političnih botrov in partijskih direktiv (kot zasebnik, ki se je ukvarjal z gojenjem šampionov!) nepričakovano sploh postal direktor letališča. Njegovo pisanje odstira tudi pogled na dolgoročno strateško državno načrtovanje takratnih elit, ki pa se je ves čas mešalo s kratkoročnimi osebnimi in političnimi interesi in razdrobljenostjo gospodarstva in kapitala. Vse to je ustvarjalo stihijo, zaradi katere mnogi strateški cilji niso bili uresničeni, glavni pa zagotovo: če že ne uresničeni, pa vsaj zastavljeni.