Zgodba o duhu

Opis

Učiteljica klavirja Anne si vzame prosto leto, da bi se posvetila pisanju učbenika in lastnemu igranju. Vendar njen dober namen in rutino kmalu izpodrinejo povsem nove navade. Z možem Thomasom, s katerim si delita obilo spominov, že več kot dvajset živita v istem stanovanju, vendar se Anne v njem počuti čedalje bolj nelagodno. Da bi se zamotila, ponoči in podnevi zapisuje svoja opažanja v beležko in se potika po neznanih predelih mesta. Že nekaj časa sumi, da jo Thomas vara, nato pa se v stanovanju pojavi dekle, kakor Anne imenuje nevidno prikazen, ki z njima sobiva v njunem domu. Zvokov in pojavov na lepem ni več mogoče racionalno razložiti, realni svet pa se zrcali, dokler se dvojno dno resničnosti in domišljijskih predstav ne zlije v eno.

Laura Freudenthaler se je rodila leta 1984 v Salzburgu. Na dunajski univerzi je leta 2008 zaključila študij germanistike, filozofije in študij spola. Leta 2017 je objavila romaneskni prvenec Die Königin schweigt (Kraljica molči). Ta se je istega leta septembra in oktobra na lestvici najboljših knjig po izboru ORF povzpel med najboljših deset. Leto pozneje je zanj prejela delovno štipendijo Bremenske literarne nagrade 2018, na festivalu du premier Roman 2018 v Chambériju pa je bil razglašen za najboljši prvenec leta z nemškega govornega območja. Svoja dela med drugim objavlja v literarnih revijah manuskripte, Lichtungen, SALZ, schreibkraft in kolik. Leta 2019 je prav tako pri založbi Droschl Verlag izšel njen drugi roman Zgodba o duhu (Geistergeschichte), zanj je še istega leta prejela Literarno nagrado Evropske unije. Marca 2019 se je povzpel na prvo mesto najboljših knjig po izboru ORF in bil nominiran za literarno nagrado Alpha. Avtorica se je na povabilo literarne kritičarke Brigitte Schwens-Harrant udeležila tekmovanja za Nagrado Ingeborg Bachmann 2020 v Celovcu, na katerem je z besedilom Der heißeste Sommer (Najbolj vroče poletje) osvojila Nagrado 3sat. Laura Freudenthaler živi na Dunaju, kjer je več let delala za Avstrijsko tiskovno agencijo (APA) in prevaja iz francoščine v nemščino.

Dr. Tina Štrancar (prevajalka) se je rodila leta 1985 v Ljubljani. Študirala je nemški jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, na Freie Universität v Berlinu in na Univerzi v Bremnu. Študij je zaključila leta 2009 z diplomsko nalogo s področja metabiografij, in zanjo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Med letoma 2011 in 2014 je živela v Berlinu in se posvečala raziskovanju spominskega diskurza v literaturi. Leta 2018 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala z nalogo Spominski diskurz v družinskih zgodbah sodobne nemške književnosti. Že med dodiplomskim študijem je odkrila svojo veliko ljubezen do literarnega prevajanja in odtlej iz nemščine v slovenščino prevaja leposlovje za odrasle in mladino, pri čemer si med drugim prizadeva zapolniti vrzeli v slovenskih prevodih del iz nemškega govornega prostora. Podpisuje se pod prevode svetovno znanih avtorjev, kot so Kurt Tucholsky, Christoph Ransmayr, Jenny Erpenbeck in Daniel Kehlmann, prevaja pa tudi poezijo (Nico Bleutge, Bas Böttcher, Bernadette Schiefer) in leposlovje za najmlajše (Michael Stavarič, Beate Tereza Hanika). Od leta 2010 je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), od leta 2016 pa tudi mentorica za nemški jezik na vsakoletnih delavnicah literarnega prevajanja, ki jih organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD). Za svoje akademsko in prevajalsko delo je prejela več uglednih štipendij, med drugim je dvakratna štipendistka nemške službe za izmenjavo akademikov DAAD, štipendistka Inštituta za teoretsko in uporabno prevodoslovje Univerze Karla in Franca v Gradcu in prejemnica rezidenčnih štipendij fundacije Robert Bosch Stiftung, fundacije S. Fischer (Schritte) in rezidenčne štipendije Goethe-Instituta. Od leta 2014 spet živi v Ljubljani in v svobodnem poklicu združuje vse svoje velike strasti – literarno prevajanje, poučevanje nemščine in poučevanje literarnega prevajanja.