Vitez Pesniškega turnirja 2014 je David Bandelj

13 april 2014

Vitez Pesniškega turnirja 2014 je David Bandelj

Prvič je na Pesniškem turnirju zmagal zamejski pesnik, David Bandelj je žirijo prepričal s pesmijo Lost in translation, nagrado občinstva pa je prejel Gregor Grešak za pesem Checkpoint Charlie.

Pesniški turnir je natečajna prireditev, na kateri se izbira najboljša izvirna neobjavljena slovenska pesem v tekočem letu. Na letošnjem že 14. natečaju je s po eno pesmijo sodelovalo kar 129 pesnikov, strokovna žirija je najprej izbrala 24 polfinalistov, ki so se pomerili na dveh polfinalih turnirjih na Škrabčevi domačiji v Hrovači in Negovskem gradu v Negovi. Na vsakem je žirija izbrala 4 finaliste, dva pa občinstvo z glasovanjem. Tako je bilo izbranih 12 finalistov.


Letošnji finalisti so bili:

David Bandelj (Gorica/Gorizia)

Cvetka Bevc (Ljubljana)

Lidija Brezavšček (Radovljica)

Gregor Grešak (Velike Lašče)

Nuša Ilovar (Žalec)

Andrejka Jereb (Idrija)

Jernej Kusterle (Jesenice)

Silvana Orel Kos (Begunje pri Cerknici)

Vesna Šare (Koper)

Katjuša Trampuž (Gorjansko na Krasu)

Karmen Vidmar (Nova Gorica)

Milan Žniderič (Horjul)



Finalni turnir je potekal v soboto, 12. aprila 2014, ob 19. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor. Svečani nagovor je imel Ivo Svetina, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, ki je poudaril nujnost poezije v današnjem času. Simbolno je turnir odprla lanskoletna vitezinja poezije Lucija Mlinarič z zmagovalno pesmijo leta 2013 – Miza za dva, pri oknu. Nato se je zvrstilo 12 finalistov, ki so pred pozornim občinstvom doživeto interpretirali svoje pesmi. Osrednja literarna gostja turnirja je bila Erika Vouk, ki je navdušila s svojo iskrenostjo, iskrivostjo in neposrednostjo. Posebno nagrado – broško zlate vrtnice je letos za svoj doprinos k Pesniškemu turnirju prejel dolgoletni žirant in tudi občasni scenarist prireditev Borut Gombač, ki s turnirjem sodeluje že od začetkov. Svečano mu jo je podelila direktorica Založbe Pivec, Milena Pivec, predstavnica organizatorja, ki že 9 let bdi nad organizacijsko in finančno platjo projekta. Glasbeni gostje so bili Same babe, skupina, ki je svojo kariero začelo z uglasbitvijo Menartove poezije, lansko leto pa so pri Založbi Pivec izdali odmeven album Dobri možje. S turnirjem pa je svojo enajstletnico delovanja obeležila tudi Založba Pivec.

Vrhunec večera pa je bila seveda podelitev obeh nagrad. Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi Checkpoint Charlie Gregorja Grešaka. Vitez Pesniškega turnirja 2014 po izboru strokovne žirije, v sestavi Borut Gombač, dr. Irena Novak Popov in mag. Zoran Pevec, je postal zamejski pesnik David Bandelj s pesmijo Lost in translation. Kovano vrtnico, simbol pesniškega viteštva mu je predala lanskoletna vitezinja Lucija Mlinarič, knjižno nagrado - antologijo Orfejev spev - mu je podelil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, Ivo Svetina, denarno nagrado v višini 700 evrov pa Milena Pivec, direktorica Založbe Pivec. Zmagovalec bo, v kolikor bo Založbi Pivec uspelo pridobiti sredstva, Slovenijo zastopal tudi na Evropskem pesniškem turnirju 2014. Vseh 12 finalnih pesmi so pri Založbi Pivec izdali v zborniku, ki ga je prejelo občinstvo na finalu, objavljene pa bodo tudi v literarni reviji RP./Lirikon21.

Organizator prireditve Založba Pivec je Pesniški turnir razvila v eno najpomembnejših in najbolje obiskanih slovenskih pesniških prireditev, obenem pa je to eden osrednjih dogodkov Slovenskih dni knjige v Mariboru. Naziv vitez poezije je edina vseslovenska literarna nagrada, ki se podeljuje v Mariboru. Od leta 2011 pa v organizaciji Založbe Pivec poteka tudi  Evropski pesniški turnir, na katerem sodeluje sedem evropskih držav (Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška in Slovenija) in na katerem se izbira najboljša neobjavljena pesem v sodelujočih državah.

 

ZMAGOVALNA PESEM PESNIŠKEGA TURNIRJA 2014

 

Lost in Translation

 

Na mojem hrbtu raste metulj

počasi se mu odpirajo krila

okrasto peščena so

 

ne vem kaj dela tam

morda polni mojo zavest

z vrvicami nemoči

in se hrani z nečim

kar imam v sebi

 

ko mi koža poka

se pripravlja da vzleti

a nikoli ne

ukleščen je v moje gube in

bolj se napreza da bi odšel

bolj ostaja del mene

 

ne vem kdaj je prišel

morda je tu že od zmeraj

ne oglaša se

tako da včasih nanj kar pozabim

 

ko se spet ovedem da je tam

malček zaboli

kot bi med rebra kdo zasajal tanko ostro rezilo

iz dneva v dan se privajam nanj

in ko nama je lepo zapleševa skupaj

 

najbolj hudo je takrat

ko hoče kričati

glasu ne da od sebe

a je rjovenje neznosno

da me oglušuje

takrat se zvijem v klobčič in čakam da mine

 

za trenutek je bolje

potem se zgodba spet začne

 

nekega dne bova vzletela skupaj

prišla do vrha gore in tam me bo spustil na tla

 

kdo od naju bo preživel je stvar izbire

 

David Bandelj

 


OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE
 

Naslov pesmi Davida Bandlja Lost in translation bi lahko napovedoval občutljivo razmerje med neznanci, kulturni šok Zahodnjaka v japonskem svetu (po enako naslovljeni filmski uspešnici); morda tudi kompleksno pesniško tkivo, ki ga je mogoče ubesediti samo v svojem prvem jeziku, v vse tuje pa se prenaša le kot manj posrečen približek. Lahko pa bi sugeriral dejstvo, da se v vsakem oblikovanju umetniškega materiala izgublja nekaj, kar je predjezikovno, izmuzljivo, še nediferencirano: zelo osebna percepcija, podoba iz spomina, občutje, čustvo, slutnja, atmosfera, razpoloženje.

Pesem je pravzaprav majhna zgodba o odkrivanju sebe skozi predstavljanje odnosa med jazom ter iz njega in v njem rastočem metulju. Metulj je arhetipski simbol mnogih kultur, ki mu zaradi lahkotnega spreletavanja, lepote krhkih obarvanih kril, življenja na cvetočih travnikih in žuželčje metamorfoze pripisujejo raznovrstne pomene: od sreče in prerajanja do smrtnosti, od diha življenja do duše, ki se je osvobodila telesne teže in prehaja iz zagrobnega sveta v svet živih.

Snop pomenov v pesmi Davida Bandlja je prav tako enigmatičen in ambivalenten, saj metulj uteleša disparatne subjektove razsežnosti: introspekcijo in refleksijo, trpljenje in radost, nemost in kričanje, premagovanje inertnosti in sproščeno dviganje, blokado in rast, izkustveno sedanjosti in sluteno prihodnost. Prav zato, ker pesnik natančno izriše dinamično gibanje med nasprotnimi stanji in položaji, postaja podoba metulja v pesmi vse bogatejša, prepričljivejša in pomensko polivalentna. Morda je njena poglavitna vrednost v tem, da govoreči jaz ne obvlada in ne nadzoruje povsem lastne psihične notranjosti, temveč v sebi dopušča delovanje nečesa nepresvetljenega, iracionalnega, imaginarnega, čemur se mora prepustiti kot močnejšemu, četudi je še tako neznano in živi samosvoje življenje. Staviti na dušo ali na nezavedno je tvegano, na trenutke celo neznosno boleče, vendar hkrati osvobajajoče. Pesem pričuje o globokem spoznanju, da človek ni v celoti gospodar samega sebe, da svojega vedênja, čustev in govora ne more vselej racionalno pojasniti ne sebi ne drugim in da si zato ne more prilastiti ničesar. V skladu s tem spoznanjem je tudi odprta poanta pesmi: eden od obeh jazovih polov bo na koncu vzpenjajoče se življenjske poti preživel. Kateri od obeh bo izbran, je velika neznanka. Škoda bi bilo v imenu gotovosti zamuditi vse, kar se dogaja pred koncem, ali drugače, se v imenu strahu pred trpljenjem odreči celovitosti življenja in samodoživljanja.

V tem smislu pesem Lost in translation na moderno subjektivističen način prenavlja globinsko romantično strukturo, ki se v Prešernovem Pevcu glasi: »Kakó / bit' hočeš poet in ti pretežko/ je v prsih nosít' al' pekel al' nebo!« V naših hedonistično površnih časih, v prevladi pehanja za navideznimi nadomestki sreče je morda to relevantno sporočilo o človečnosti, ki se ne bi smela »izgubiti s prevodom« v jezik pesniških podob.

                                                                                                                        Irena Novak Popov

 

 

O DAVIDU BANDLJU

David Bandelj je pesnik, literarni zgodovinar, zborovodja, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti, iz katere je tudi doktoriral. Njegova raziskovalna področja so dnevniška in avtobiografska književnost, manjšinske književnosti in slovenska literatura v medkulturnem položaju. Objavlja znanstvene prispevke v strokovnih revijah in zbornikih, sodeluje pri Primorskem dnevniku in tedniku Novi glas ter pri slovenskih kulturnih sporedih RAI. Svoje raziskave predstavlja na pomembnih mednarodnih srečanjih doma in na tujem (Anglija, Kanada, Estonija, Avstirja, Italija). Je avtor treh pesniških zbirk (Klic iz nadzemlja – 2000, Razprti svetovi – 2006 in Odhod –2012), knjige esejev Razbiranja žarišča (2008) in monografije V iskanju jaza: teorija in praksa dnevniške književnosti (2012). Uredil je prvo celovito antologijo sodobne poezije Slovencev v Italiji Rod lepe Vide(2009). Aktiven je tudi na področju glasbe, študiral je klavir in zborovsko dirigiranje.

 

 ZMAGOVALNA PESEM PO IZBORU OBČINSTVA

 

Checkpoint Charlie

How do I leave the american sector?

Ameriški sektor je pobegnil na vzhod.

S seboj je vzel Miki miško in racmana Jako

oblečena v svetlo rjave maskirne uniforme.

 

Как можно выехать из американского сектора?

Preplavil je rusko stepo,

v vodko nalil kokakolo in kučme prešil

s kljukico zmage.

 

Comment je sorts du secteur americain?

Zasužnjil je otroke revolucije,

delavske sanje spremenil v telenovele

in Delacroixa v reklamnega agenta kozmetične hiše.

 

Wie verlasse ich den amerikanischen Sektor?

Chekpoint Charlie je le še turistična atrakcija.

Vojnim spomenikom so nadeli klovnovske nosove

in resnobne stražarje spremenili v lunohodce.

 

Kako zapustim ameriški sektor?

 

Je sploh še kje vzhod?

 

Gregor Grešak

Nazaj na prejšnjo stran

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o vseh naših ugodnostih in novostih.

© 2019 Založba Pivec. Vse pravice pridržane. | Izvedba: Codeggs.com