Vitez Pesniškega turnirja 2021 je Kristian Koželj

20 junij 2021

Vitez Pesniškega turnirja 2021 je Kristian Koželj

Pesniški turnir je natečajna prireditev, na kateri se že enaindvajsetič izbira najboljša izvirna neobjavljena slovenska pesem v tekočem letu. Na letošnjem natečaju je s po eno pesmijo sodelovalo 123 pesnikov. V začetku marca je strokovna žirija v sestavi dr. Irena Novak Popov, dr. Marcello Potocco in Stanka Hrastelj izbrala 24 po njihovem mnenju najboljših pesmi. Sledila sta dva polfinalna turnirja, ki sta zaradi kovidnih razmer potekala virtualno. Na vsakem od njiju se je z video interpretacijami svojih pesmi predstavila dvanajsterica izbrancev, štiri finaliste na vsakem polfinalu je izbrala žirija, dva pa ljubitelji poezije s spletnim glasovanjem, tako smo dobili 12 finalistov, ki so se na finalu pomerili za zmago. To so bili: Tibor Hrs Pandur (Maribor), Aleš Jelenko (Loče), Kristian Koželj (Celje), Dušan Marolt (Šmarje-Sap), Maja Miloševič Čustić (Ljubljana), Natalija Milovanović (Ljubljana), Franci Novak (Videm-Dobrepolje), Milan Novak (Maribor/Varaždin), Andraž Polič (Ljubljana/Praga), Katja Šušteršič (Horjul/Zlin), Zala Vidic (Kranjska Gora) in Helena Zemljič (Jurovski Dol).

Finalni turnir je potekal v soboto, 19. junija 2021, ob 19. uri v poletni KGB pod letnim avditorijem Lutkovnega gledališča Maribor. Prireditev sta povezovala Zora A. Jurič, pobudnica Pesniškega turnirja, in Nino Flisar, urednik pri Založbi Pivec. Uvodno je občinstvo ob 20-letnici prireditve nagovorila direktorica Založbe Pivec, Milena Pivec. Simbolno je, kot to veleva tradicija, turnir z lanskoletno zmagovalno pesmijo odprla vitezinja Tanja Božić. Nato se je zvrstilo 12 finalistov, ki so v svojih nastopih občuteno interpretirali svoje pesmi. Glasbeni gostje so bili Marko Brdnik, Uroš Rakovec in Gašper Peršl.

Vrhunec večera pa je bila seveda podelitev nagrad. Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi Zale Vidic o padanju. Strokovna žirija, v sestavi Stanka Hrastelj, dr. Irena Novak Popov in dr. Marcello Potocco, pa je za najboljšo pesem razglasilo pesem Prvo obhajilo pesnika Kristiana Koželja. Kovano vrtnico, simbol pesniškega viteštva, sicer pa vrhunski izdelek umetniškega kovača Mihe Krištofa, mu je izročila lanskoletna vitezinja Tanja Božić, ob tem je prejel še knjižno in denarno nagrado, slednjo v višini 505€. Založba je izdala tudi zbornik z finalnimi pesmimi in kratkimi besedili strokovne žirije o njih, elektronsko različico zbornika je možno prenesti s spletne strani založbe. Prav tako si bo finale v posnetku kmalu mogoče ogledati na You Tube kanalu Založbe Pivec. Obe denarni nagradi je prispeval anonimni dobrotnik, sicer ljubitelj umetnosti iz Maribora, ki ne želi biti razkrit.

Pesniški turnir Založbe Pivec letos obhaja 20-letnico, prvi je bil namreč izveden leta 2001. Pri organizatorju Založbi Pivec so ga zaznamovali s serijo priložnostnih majic, na katerih so verzi izbranih pesniških vitezov.

 

ZMAGOVALNA PESEM PESNIŠKEGA TURNIRJA 2021

  

Prvo obhajilo

 

Tukaj bom sedla, na to klop

v prvem snegu,

tu, na vrhu tega kuclja,

kalvarija mu pravijo,

čisto ob kapelici,

ne toliko zaradi vzgiba vere,

bolj gre za stvar navade,

ampak predvsem je lep razgled

na mesto in naprej,

čez vse življenje, do Alp,

letos sem jih napolnila dvainosemdeset

in kakršni so časi,

ne vem, če bom še videla padati sneg ponoči.

Nekoliko naprej v mraku trije dedci,

izdolbenih oči in okrušenih nosov,

vsak lepo razpet na svojem križu

in spodaj nekaj žensk žalobnega videza

in brez dlani;

eden, srednji, gleda eno od njih

in mi reče:

»mami, vse bo v redu, mami, ne trpim,

mami, nihče več ne bo trpel.«

Ne še, dragi moj … ne še.

Kakršni so časi, še zimski večeri niso,

kot se jih spominjam.

Kite in kosti niso, kot se jih spominjam,

prožne postajajo in voljne.

 

Horizont se krči,

toplo je, pretoplo za januar,

Alpe, da bi segla po njih z roko,

maj dvainpetdesetega, prvo obhajilo,

punčka sem, v beli obleki,

babičine tople oči, ki pravijo:

moj mali angel –

in ne vem, zares ne vem,

če bom še kdaj videla padati sneg.

 

Kristian Koželj

 

 

OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE

 

Kristian Koželj: Prvo obhajilo

 

Kako ubesediti nostalgijo in staranje ter pri tem niti malo zdrsniti v patos in sentimentalnost? Tako!

Pesem (vložnica s fiktivnim govorečim subjektom) je vpogled v intimni monolog ženske, ki je v prvem snegu prišla (morda zadnjič, kot sluti) na razgledno točko, priljubljeno mesto, kamor prihaja iz navade in od koder ima razgled na mesto in gorovje v daljavi. Njen pogled zajema sliko v treh planih, čemur ustreza tudi premišljena zgradba v treh kiticah. V prvem, najbližjem planu so kapelica in skulpture križanja, v drugem alpska pokrajina in v tretjem njeno življenje, uzrto v vzvratnem poteku, od staranja do otroštva s ključnim spominom na prvo obhajilo. Pogled na prizor križanja ni razčustvovana. Kristus in razbojnika so le dedci, enaki (v Kristusu ne vidi Boga, je le srednji), pod njimi so ženske. Ne žalostne, pač pa žalobne. V osrednji kitici se govoreča ženska pogovarja s Kristusom, pri čemer je nepričakovano to, da Kristus tolaži njo z besedami, da ne trpi. Še več, verjame, da nihče več ne bo trpel. Ženska, nagovorjena kot mami, iz lastnih izkušenj ve, da je to neuresničena utopija, projekt prihodnosti. Tudi sama se ne poslavlja od življenja. Zdi se klena – blago, a polnokrvno izjavlja ne še. Kljub svojim dvainosemdesetim letom je v boljši »formi« kot so kipci in narava. Namig ne vem, če bom še videla padati sneg ponoči ni slutnja bližine smrti, prej je opažanje, kako umira okolje. Hkrati pa je v padanju snega ponoči implicirana tudi čista lepota, ki se povezuje z otroštvom in babičinim občudovanjem malega angela. Kipci se krušijo, odpadajo jim deli telesa, januar je pretopel, zime so brez snega. Vendar ne v njenem življenju ne v kateremkoli drugem življenju nič ni zakoličeno, tako da ne moremo z gotovostjo trditi, kaj sporoča, ko pravi, da njene kite in kosti postajajo prožne in voljne. Morda so izkušnje zmehčale nekdanjo trdost in togost, morda je v življenju pridobila globlje razumevanje, ki sega onkraj prostorskih in mentalnih omejitev.

  

O AVTORJU ZMAGOVALNE PESMI 

Kristian Koželj je vsestranski ustvarjalec, v prvi vrsti pesnik in igralec, ob tem se resno ukvarja z mentorstvom, je mentor srednješolskim pesnikom na Gimnaziji Celje-Center in somentor Celjske gledališke šole. Kot literarni ustvarjalec je sodeloval na vidnih mednarodnih festivalih doma in v tujini in prejel nekaj nagrad in priznanj. Poezijo in eseje je objavil na portalih Poiesis in LUD Literatura in v revijah Literatura, Sodobnost, Poetikon, Mentor in Spirala, zborniku RpLirikon XXI. Leta 2016 je prejel nagrado Mentorjev feferon za najboljšo družbenokritično pesem in postal državni podprvak v slam poeziji. Leta 2018 je na natečaju revije Sodobnost prejel nagrado za najboljši slovenski esej, istega leta je objavil tudi svoj pesniški prvenec Muzej zaključenih razmerij. V letu 2018 je na njegovo pobudo in pod njegovim umetniškim vodstvom v Celju zaživel mednarodni pesniški festival poezije in performansa Izrekanja, ki bo v letu 2021 doživel četrto izvedbo. Zaposlen je kot vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje.

 

 

ZMAGOVALNA PESEM PO IZBORU OBČINSTVA

 

o padanju

 

marsikaj lahko pade marsikam

ideja na plodna tla

živo srebro pod ničlo

napad pa v vodo

pade lahko tudi marsikdo z marsikje

verjetno z Marsa

če ne ve

da je mogoče pasti v past

ali komu v pest

ali v oči

ali pa kar v naročje

kamor padajo našim bratom punce

ki padajo na finte

in v objeme

nazadnje pa po stopnicah

da padajo mame kar naprej v depresijo

očetom pa pade samo enkrat mrak čez obraz

ker oni niso s hruške padli

in potem padajo batine

jabolka pa nikoli zares daleč od drevesa

zato padajo bratje na kolena

pred oblastjo

ki vsake toliko pade tudi sama

razen tokrat ji to nikakor ne pade na pamet

ker je zaslužkarjem tam zgoraj očitno padla sekira v med

srce pa nam je ničkolikokrat padlo v hlače samo tu spodaj

kjer se pada pod križi preživetja

a četudi padajo kritike in obtožbe in očitki

padajo na gluha ušesa

saj maske ne padejo

vsaj ne tiste prave

samo kakšna zaščitna

da potem še mesece

nanjo pada, pada sneg

 

Zala Vidic

Nazaj na prejšnjo stran

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o vseh naših ugodnostih in novostih.

© 2022 Založba Pivec. Vse pravice pridržane. | Izvedba: Codeggs.com

0