Vitezinja Pesniškega turnirja 2017 je postala Glorjana Veber

22 april 2017

Vitezinja Pesniškega turnirja 2017 je postala Glorjana Veber

Strokovno žirijo je prepričala s pesmijo Volitve. Nagrado občinstva pa je prejel(a) Majda Kočar  za pesem Moja ruta .


Pesniški turnir je natečajna prireditev, na kateri se izbira najboljša izvirna neobjavljena slovenska pesem v tekočem letu. Na letošnjem že 17. natečaju je s po eno pesmijo sodelovalo kar 123 pesnikov, strokovna žirija je najprej izbrala 24 polfinalistov, ki so se pomerili na dveh polfinalih turnirjih v TS 360 – Tržaškem knjižnem središču in Knjižnici Lendava. Na vsakem je žirija izbrala 4 finaliste, dva pa občinstvo z glasovanjem. Tako je bilo izbranih 12 finalistov.

 

Letošnji finalisti so bili:

 

Jože BRENČIČ (Vrhnika)

Zalka DRGLIN (Ljubljana)

Aleš JELENKO (Loče)

Janko KEČEK ml. (Ormož)

Majda KOČAR (Ljubljana - Polje)

Milan NOVAK (Maribor/Varaždin)

Denis ŠKOFIČ (Dolnja Bistrica)

Veronika ŠOSTER (Celje)

Kaja TERŽAN (Ljubljana)

Glorjana VEBER (Polzela)

Helena ZEMLJIČ (Jurovski dol)

Milan ŽNIDERIČ (Šentjošt nad Horjulom)



Finalni turnir je potekal v soboto, 22. aprila 2017, ob 19. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor. Simbolno je turnir odprl lanskoletni vitez poezije Dejan Koban z zmagovalno pesmijo leta 2016 – Lajanje (prvi osnutek). Nato se je zvrstilo 12 finalistov, ki so pred pozornim občinstvom doživeto interpretirali svoje pesmi. Glasbena gosta sta bila Vasko Atanasovki in Dejan Lapanja, predstavila sta nedavno pri Založbi Pivec izdani album Melem s priredbami balkanskih etno pesmi.


Vrhunec večera pa je bila seveda podelitev obeh nagrad. Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi Moja ruta Majde Kočar. Vitezinja Pesniškega turnirja 2017 po izboru strokovne žirije, v sestavi Borut Gombač, dr. Irena Novak Popov in Urška P. Černe, je s pesmijo Volitve postala Glorjana Veber, pesnica iz Polzele. Kovano vrtnico, simbol pesniškega viteštva ji je predal lanskoletni vitez Dejan Koban, knjižno nagrado – antologijo Orfejev spev – ji je podelil Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev, denarno nagrado v višini 505 € pa Milena Pivec, direktorica Založbe Pivec. Vseh 12 finalnih pesmi so pri Založbi Pivec izdali v zborniku.


Organizator prireditve Založba Pivec je Pesniški turnir razvila v eno najpomembnejših in najbolje obiskanih slovenskih pesniških prireditev, obenem pa je to eden osrednjih dogodkov Slovenskih dni knjige v Mariboru. Naziv vitez poezije je edina vseslovenska literarna nagrada, ki se podeljuje v Mariboru.


 

ZMAGOVALNA PESEM PESNIŠKEGA TURNIRJA 2017

 

 

Volitve

Volila bi poeta. Odšla bi k njemu

in mu dala glas. Volila bi ga s tišino, belo,

tako tiho, pozabljeno in sámo,

kot so preslišane besede vseh poetov, delavcev

in proletarcev, njihov beg iz ust, ki ne zmorejo izplačati jezika,

zato, če me čutiš, kako ti služim, prosim,

 

voli okrušenega, mrkega, grdega poeta, zdrobljenega od dela,

posipanega na papir, njegovo bilko na izsušeni trati,

plačajmo mu volitve, ne s katerimkoli denarjem,

ampak s poezijo, posrednik pravi, da bo zlatu zrasla vrednost,

poglej jih, poete,

 

za kandidata jezika bi vsi dali svoja posojila,

dolg, besedo, ki jo odplačujejo lepoti, njej, ki sedi na robu,

mehko in zaskrbljeno ga tolaži, ona, ki jo nosi neizvoljeni poet,

brez besed ve, da stojiva na isti strani knjige, on ki piše in jaz,

ki berem in med nama ni migrantske meje,

kemičnega sredstva, stranke, valute, plastičnih zamaškov

in ker to ni dovolj, je med nama tisto,

kar je manj kot molk, golota, limona ali cilj,

ne, midva sva kot voda, ki naplavi knjigo,

da iz nje odtečejo stroji, cevke, avtomati, udobje, nafta, kontinenti

in naposled še jezik zdrsne onkraj temne mase, tja,

kjer je celota še brez vonja, ritma in oblike, še verjameš,

 

da bi našla tam norost poeta in jo objela,

na krajše kot so dih, spomin, veselje ali déjà vu,

na tako kratko, da bi mi vzelo še poeta,

da ne bi pobegnil z mano in bi ga zapustila v domišljiji,

ker samo tam, bi lahko bil izvoljen kandidat z doktoratom,

a brez službe, bleščeč obesek, spektakel iz škatle,

človek, ki nadomešča človeka, sorodnika, krajana,

kot vsi tujci čez žice kupljenega neba,

jaz in ti kot on sam sebi zvest pripadnik,

ki ne more z mano iz domišljije,

samo njemu bi povedala, da se na tipkovnici zataknejo

 

mravlja, arterija, ideal, umazanija ali da na obrazcu iz urada

zasmrdi gnev delavkinega dneva, pôt njenega brezposelnega moža,

vonj njene roke, dotaknila se je igrače, ne bo je prinesla iz trgovine,

ne katerekoli, ampak avtomobilčka s ceno pogleda njunega otroka

dan pred tem. Samo njemu, živalskemu poetu, brez zvezd in mišic,

bi zaupala, da sem dobila stanovanje preko vez,

nič davka, aritmetike, mašil ali birokracije, zgolj starši

v pritličju hiše. On bi odobril atomsko bombo, ker je čas

 

brez bližnjic, aparatov, betic, služabnikov in briljantin,

brez rojstnih dnevov, praznikov, obiskov, voženj in čokolade

tako prekleto dolg,

da izbrišeš dogodke, ki bi se morali zgoditi, da bi bilo pol leta

kot en mesec brez plačila, življenje praznega banalnega planeta,

s prevaranti, tajkuni, umazanci, naivneži, birokrati, tihotapci,

z dresiranimi sloni, logičnimi računi, kot privid

 

ali samo cinična pesem dneva, pokrita z ledom in njen vrh,

bosa želja v gozdu smreke, kot zapuščene hiše polžev,

posušena slina, ki ostane brez pohlepa, ker tako pač mora biti,

v tem izsesanem svetu, brez hiš, vrat, cest, polja, brez dogodka,

kot prostor, ki ga bo nekoč iz tal pobralo življenje,

da na dnu ostane sled,

 

ne v mojo, ampak v tvojo domišljijo,

tebe, ki te bom volila, ker ne morem sebe,

lahko pa za naju nosim pesem.

 

 

Glorjana Veber

Nazaj na prejšnjo stran

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o vseh naših ugodnostih in novostih.

© 2019 Založba Pivec. Vse pravice pridržane. | Izvedba: Codeggs.com