Vitezinja Pesniškega turnirja 2018 je postala Nina Dragičević

21 april 2018

Vitezinja Pesniškega turnirja 2018 je postala Nina Dragičević

Prvič se je zgodilo, da je tako strokovno žirijo kot občinstvo prepričala ista pesem, gre za pesem brez naslova, ki se začenja z verzom in seveda mi ni …


Pesniški turnir Založbe Pivec je natečajna prireditev, na kateri se izbira najboljša izvirna neobjavljena slovenska pesem v tekočem letu. Na letošnjem že 18. natečaju je s po eno pesmijo sodelovalo kar 176 pesnikov, strokovna žirija je najprej izbrala 24 polfinalistov, ki so se pomerili na dveh polfinalih turnirjih na Jesenicah in v Brežicah. Na vsakem je žirija izbrala 4 finaliste, dva pa občinstvo z glasovanjem. Tako je bilo izbranih 12 finalistov.

 Letošnji finalisti so bili:

 Nina Dragičević (Ljubljana)

Aljaž Glaser (Maribor)

Katja Gorečan (Dramlje)

Dejan Koban (Ljubljana)

Petra Koršič (Goriška brda)

Nina Kremžar (Ljubljana)

Davorin Lenko (Spodnja Idrija)

Natalija Milovanović (Ljubljana)

Polona Možina (Ljubljana)

Helena Zemljič (Jurovski Dol)

Milan Žniderič (Šentjošt nad Horjulom)

Sofya-Agnessa Yakuntsova (Ljubljana)


Žal se zaključnega turnirja zaradi obveznosti v tujini nista mogli udeležiti dve finalistki, Katja Gorečan in Nina Kremžar. Ker pravila zahtevajo osebna prisotnost na finalu, nista bili v izboru za nagrado, sta pa njuni pesmi objavljeni v zborniku finalnih pesmi.

 Finalni turnir je potekal v soboto, 21. aprila 2018, ob 19. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor. Simbolno je turnir odprla lanskoletna vitezinja Glorjana Veber z zmagovalno pesmijo leta 2017 – Volitve. Nato se je zvrstilo 10 finalistov, ki so pred pozornim občinstvom doživeto interpretirali svoje pesmi. Glasbena gosta sta bila kitarist Marko Grobler in pevka Aphra Tesla. Predstavila sta pri Založbi Pivec nedavno izdani album Melodije zamolčanih besed, za katerega je besedila napisal pesnik Borut Gombač.

Vrhunec večera pa je bila seveda podelitev obeh nagrad. Občinstvo je največ glasov namenilo pesmi Nine Dragičević brez naslova, ki se začne z verzi in seveda mi ni …, ki je prepričala tudi strokovno žirijo v sestavi dr. Irena Novak Popov, Urška P. Černe in Marcello Potocco, da ji je podelila naziv vitezinja poezije. Kovano vrtnico, simbol pesniškega viteštva ji je predala lanskoletna vitezinja Glorjana Veber, knjižno in denarno nagrado v višini 505 € pa Milena Pivec, direktorica Založbe Pivec. Vseh 12 finalnih pesmi so pri Založbi Pivec izdali v zborniku.

 

ZMAGOVALNA PESEM PESNIŠKEGA TURNIRJA 2018

(in ZMAGOVALNA PESEM PO IZBORU OBČINSTVA)

 

in seveda mi ni, jasno, da se mi ne gre kam le kam za norca radost grem

na radio vadit govor

triintridesetletnica, od kod le, kam le

od začetka črko po črko po stopoma po črko po črko do skupaj na

radio me vabijo samo

zato, da rečejo kaj pa r kaj pa kaj pa napaka

kaj pa rečem

r reče napaka ne rečem r reče

napaka roma na komisijo tribunal konzilij ugotavlja sposobnosti, ne, sodobnosti, ne, spodobnosti

pravno močno odloča o napačnosti reče nacionalni reče slovenski

jezik reče od nekdaj rečem nič reče ljubezen reče domovina nabrekne, določa napačnosti

telesa in reče, to je vzklika in dirja in posluša, o, še kako posluša

vse skrbi le še domovina (dom vina?)

ni kaj nimaš kaj nekje menda moraš biti reče kaj nimaš kaj le vidi, napako zazna

reče hm ne reče hm reče reci r rečem r reče napaka je, da sem,

obujajo fašizem ni nikdar spal, ljubijo domovino.

 

rečeno grem na radio vadit govor izrekanje glas po glas, zato sem

konzil vstane iz ekstaze izdavi reci a rečem a reče reci b rečem b reče reci c rečem c ali pa ne, a gotovo reče reci č rečem č reče reci ć rečem ć reče č ali ć rečem ć ali č reče pomembno reče reci č rečem č reče č ne ć rečem nič reče reci č, skupaj greva in na smeh ga tišči

in ne zdrži ne prenese se znoji rije v pore s klistirjem maši zobovje

odteka le zato maši, da odteče ne odteče odteka in

gre, se zbere, le kako le s čim le odteka, a

 

pride nazaj monumentalne drže

nisem te sreče, od kod le stopa

na glas, jaz samo še stran

seveda lažem, kajti kam le

skratka, še kar sem tu zelo močno šibka

in izpraznjen

poln mehur erotičnega gnusa vsepovprek puha reče saj se sploh ne znaš izgovoriti

skratka, smeh ihti, skratka, nenehno kadim v imenu balansa stopam

pa nikogar ne srečam spodaj sopiha, to je kolje

(koga še)

brezdomni nemi nosilec novic osmrtnic cin cin, ne

odpri si mislim nikjer nihče (kdo le) (joj ne)

in si ne upam nazaj, a niti nisem šla, in je nazaj

v postorgazemskem transu

o svojem delu prične veš kakšne pravijo rečem kakšne

kakšne pravijo pravi joj pravi to pravi in to

reče kakšne govorijo govori malodane fašistične govori a veš vem ne a veš vem, potem reci č.

 

 

OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE

Nina Dragičević: in seveda mi ni

V nenaslovljeni pesmi je nemogoče zgrešiti njen zvočni impulz: najprej dolgi, notranje razčlenjeni, nato kratki verzi, kjer ni nobenih ločil. Temu se pridružuje večglasje, notranji monolog in neizrečeni komentarji, ki jih prekinja v kurzivi zapisani govor drugega. Čeprav bi oblikovanost na določenih mestih lahko spomnila na neovantgardno poigravanje s črkovnimi in besednozvočnimi enotami, pa avtorica svojo pesem zaobrne v podčrtanje pomena, tako da ji črkovni znak postane temelj za gradnjo narativa. Tako vznika obramba pred simbolno močjo družbenega diskurza, torej družbena kritika z modernimi sredstvi. Zgodba je ali bi lahko bila realna, vsekakor ima močno prezenco realnosti. Jasno je, da protagonistki ni do tega in se ji ne gre tja. Namreč na radio, vadit govor. Zaradi črke ć, kajti to je kršitev slovenske slovnice (fonologije), in zaradi guturalne izgovarjave glasu r, tudi to je kršitev slovenske slovnice (fonetike). Skratka, napaka − čefurka, ki pogrkuje. Napačnost telesa in kulture. Njih, ironično poimenovanih komisija, tribunal, konzilij, ki ugotavljajo sposobnosti in »pravnomočno«− zapisano narazen, da posebej opazimo moč, ki tako rekoč uradno odloča o sprejemljivosti in sposobnosti, − »skrbi le še domovina (dom vina?)«

 To je pesem o odrinjenosti, občutju ne-varnosti, ki ga je nevroznanost nedavno locirala kot pravo poškodbo, močna (vsakokratna) večina pa se mu še zmeraj posmehuje. Tudi njen sogovorec v skrajni interpretaciji spada v to nacionalno strumno večino. Opisan je ambivalentno, na eni strani celo kot njej naklonjen, njej blizu, v resnici pa njej neskončno daleč. Le tako lahko razumemo distanco, nenehno odtekanje, odhajanje in vračanje, ki jo govorka izpostavlja do njega, in razumemo njegov morebiti dobronamerni nasvet, s katerim se pesem konča:nasvet o asimilaciji, ki je sicer potopljen v banalno, navidez kritično brbljanje. Ona pa na radio, v nestrpno okolje, v večino mora, za kruh. V tej gibki, zvočno pronicljivi, ritmični, mojstrsko izpeljani večglasni akustični slikariji »smeh ihti«. Nekdo je monumentalne drže, nekdo ni te sreče: »skratka (še kar sem tu zelo močno šibka)«.Pravzaprav je z vsakim izrečenim glasom izpostavljena očitanju, »saj se sploh ne znaš izgovoriti«. Od tod tudi pomisel, da fašizem ni nikdar dokončno zaspal, ampak ga znova obujajo, pri čemer ga vselej pripisujejo drugim. Krepak duh poznavanja jezika, ki ga ta poezija izkazuje z besednimi igrami, zamolki in ironijo, je učinkovit kontrapunkt prav tisti napačnosti, ki jo protagonistki očitajo v imenu ljubezni do domovine. Se čudite, da si je avtorica izbrala za šifro Nebodijetreba?

 

O AVTORICI

Nina Dragičević je magistrica sociologije in samozaposlena v kulturi kot književnica, skladateljica in producentka. Je avtorica treh knjig: romana Kdo ima druge skrbi (2014) ter dveh esejističnih monografij - Slavne neznane (2016) in Med njima je glasba (2017). Objavlja tudi na Radiu Študent, v revijah Idiot, Odzven idr., do sedaj pa so bili njeni teksti prevedeni v angleški in španski jezik. Leta 2016 je pri založbi Kamizdat (Emanat) izdala album Parallellax, sicer pa se s svojimi zvočnimi in literarnimi deli predstavlja v Galeriji Kapelica, Galeriji Škuc, Cirkulaciji2, na Slovenskih dnevih knjige in v tujini. Je avtorica radijske oddaje Slavne neznane na Radiu Študent, umetniška vodja simpozijskega festivala Topografije zvoka in sodelavka Pisateljskega odra Društva slovenskih pisateljev.

 

Albun na FB.

Nazaj na prejšnjo stran

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o vseh naših ugodnostih in novostih.

© 2018 Založba Pivec. Vse pravice pridržane. | Izvedba: Codeggs.com