Vitezinja Pesniškega turnirja je Tanja Božić, zmagovalec občinstva pa Jernej Kusterle

25 april 2020

Vitezinja Pesniškega turnirja je Tanja Božić, zmagovalec občinstva pa Jernej Kusterle

Na letošnjem Pesniškem turniju, ki je zaradi trenutnih razmer prvič potekal virtualno na spletu, je strokovna žirija pesniški viteški naslov podelila Tanji Božić za pesem Zemljevid, občinstvo pa je najbolj prepričala pesem Jerneja Kusterleta Noč naju glasno izgovarja.


Pesniški turnir Založbe Pivec letos poteka že dvajsetič. Jubilej naj bi obeležili na poseben način, s serijo prireditev, ki so žal za zdaj prestavljene, a tudi izpeljava osrednjega letošnjega dogodka je bila vsekakor posebna, saj prvič ni potekal v živo pred občinstvom, temveč so ga ljubitelji poezije prvič spremljali pred zasloni svojih elektronskih naprav.

Turnir je natečajao prireditev, na kateri se izbira najboljša izvirna neobjavljena slovenska pesem v tekočem letu. Na letošnjem natečaju je s po eno pesmijo sodelovalo 160 pesnikov, v začetku aprila je strokovna žirija v sestavi dr. Irena Novak Popov, dr. Marcello Potocco in Stanka Hrastelj izbrala 12 po njihovem mnenju najboljših pesmi, nakar je sledilo odpiranje šifer in objava finalistov.

Med njimi sta bila, kar se je zgodilo prvičv zgodovini Turnirja, dva lanskoletna nagrajenca, vitez poezije Denis Škofič in zmagovalka občinstva Veronika Gradišek. Ob tem je potrebno izpostaviti, da so bili letošnji finalisti povečini mladi in da so izrazito prevladovale pesnice, saj se jih je med dvanajsterico uvrstilo kar devet. Finalisti so bili: Tanja Božić (Ljubljana), Ajda Bračič (Videm), Katarina Gomboc Čeh (Ljubljana), Veronika Gradišek (Kozje), Dunja Polonca Guček (Spodnji Log), Tonja Jelen (Loče), Jernej Kusterle (Jesenice), Vesna Liponik (Malečnik), Miha Marek (Ljubljana), Denis Škofič (Dolnja Bistrica), Katja Šušteršič (Ljubljana) in Lara Gea Vurnik Navinšek (Ljubljana).

 

Finalni turnir je potekal v petek, 25. aprila 2020, ob 18. uri na Facebook strani Založbe Pivec in na njenem You Tube kanalu v pretoku v živo v obliki zmontirane oddaje. Pesniki so svoje interpretacije pesmi posneli, prav tako sta bila posneta moderatorja Zora A. Jurič, pobudnica Pesniškega turnirja, in Nino Flisar, urednik pri Založbi Pivec. Uvodno sta spletno občinstvo nagovorila Milena Pivec, direktorica Založbe Pivec, in častni pokrovitelj 20. pesniškega turnirja, župan Mestne občine Maribor, Aleksander Saša Arsenovič. Simbolno pa sta, kot je to tradicija, turnir s pesmima odprla lanskoletna viteza Nina Kremžar in Denis Škofič, s svojima zmagovalnima pesmima Mater prve generacije in Ljudski običaj. Nato se je zvrstilo 12 finalistov, ki so v svojih videih doživeto interpretirali svoje pesmi. Prireditev je imela tudi glasbene goste, glasbenike, ki so bili v prejšnjih letih gostje na PT, zdaj pa so gostovali na spletnem turnirju s svojimi videospoti, zvrstili so se Katalena, Same babe in Vasko Atanasovski.

Vrhunec večera pa je bila seveda podelitev obeh nagrad. Občinstvo je največ glasov, vsega skuapj se jih je na spletu nabralo 645, namenilo pesmi Noč naju glasno izgovarja Jerneja Kusterleta. Ta je prejel komplet 20 pesniških knjig in denarno nagrado 200 €. Strokovna žirija, v sestavi Stanka Hrastelj, dr. Irena Novak Popov in dr. Marcello Potocco, pa je za najboljšo pesem razglasilo pesem Zemljevid pesnice Tanje Božić. Kovano vrtnico, simbol pesniškega viteštva, sicer pa vrhunski izdelek umetniškega kovača Mihe Krištofa, ji je po video zvezi simbolno izročila lanskoletna vitezinja Nina Kremžar, ob tem je prejela, še knjižno in denarno nagrado, slednjo v višini 505 €. Vseh 12 finalnih pesmi so pri Založbi Pivec izdali v zborniku, ki ga je možno sneti z njihove spletne strani. Prav tako si je možno virtualni Pesniški turnir ogledati ponovno na Facebook strani Založbe Pivec in njenjem You Tube kanalu. Obe denarni nagradi je prispeval anonimni dobrotnik, sicer ljubitelj umetnosti, ki ne želi biti razkrit.


Organizator prireditve Založba Pivec je Pesniški turnir razvila v eno najpomembnejših in najbolje obiskanih slovenskih pesniških prireditev in tudi letošnja nezmožnost izvedbe pred vedno številčnim občinstvom ni bila ovira, da prireditev ne bi bila izvedena. Obenem je bil 20. pesniški turnir eden osrednjih dogodkov Slovenskih dni knjige v Mariboru, ki so se prav tako preselili na splet. Naziv vitez poezije je še vedno edina vseslovenska literarna nagrada, ki se podeljuje v Mariboru.

 

Virtualni pesniški turnir si je mogoče ogledati na Fb strani založbe Pivec.

Tukaj si lahko snamete zbornik Pesniškega turnirja 2020: Pesmi Pesniškega turnirja 2020

 

ZEMLJEVID

 

Brat odide zato, da bi nazaj prišla razglednica.

In pride in piše, da je na bolšjaku kupil

odpirač za vino in kuhinjski nož

in meni je to dovolj.

Nato spet gre in nazaj prispe

opis manga za osem centov, izruvani zobje

in žalost v dolžini črva,

ki ga je potegnil iz nosu mrtve deklice,

tako da na koncu zmanjka prostora za podpis.

Potem odide še kam in mi pošilja

pozdrave iz krajev, kjer se nikoli nič ne zgodi,

kjer je na beton posutih nekaj drobtinic hiš,

zaradi česar je mesto le hrana za golobe.

Ko mi nima kaj pisati,

razglednica zaokroži med sopotnike,

da zapolnijo njegovo praznino.

Vseeno jo nalepim na steno,

kjer raste moj osebni zemljevid

(madagaskar severno od bolgarije

zahodno od martinika in grških otokov

in med vsako državo še nekaj hrvaške).

Države le prihajajo in nikoli ne izginjajo.

Ko ga predolgo ni, pomislim:

svet, ki je zgrajen po meri mojega brata,

nikakor ne more biti tako slab.

Ko se obrne na glavo,

me na drugi strani zmeraj čakajo

njegove besede.

 

Tanja Božić

 

 

 

OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE

 

Tanja Božić: Zemljevid

 

Kartografski naslov opominja na geografijo, a pesem vsebuje mnogo več kot vprašanje o svobodi gibanja po različnih državnih teritorijih in o antropologiji potovanj. Na prvi pogled gre za sporočila od daleč, ki prihajajo z bratovimi razglednicami. Skozi njegova poročila o kupljenih predmetih (odpirač za vino, kuhinjski nož) je videti občečloveške potrebe, ki veljajo povsod, pa tudi različna socialna ozadja (ceneno lokalno sadje) in včasih poraze v boju za preživetje (izruvani zobje, mrtva deklica), pri čemer se zdi, da popotnika in prejemnice ne vpletejo v konfliktne odnose v drugih svetovih. Dobljene razglednice tako implicirajo pogled turista, opazovanja od daleč, s perspektive, ki kompleksno zemeljsko življenje, ko se ne dogaja nič pomembnega, pomanjša v »drobtinice hiš« in cela mesta v »hrano za golobe«. Temu sledi tudi ton, ki ga uporablja lirska govorka, kajti pesem prevevata neprisiljenost in sproščenost, zdi se, da je napisana brez naprezanja; a tudi za ton pesmi se zdi, da je le na videz nepretenciozen, v resnici pa pesniška strategija, ki bralca ali poslušalca vabi v razkrivanje nečesa, kar se skriva »spodaj«. O lirski govorki ne izvemo tako rekoč nič, le iz vedrega in na površini nekritičnega pripenjanja razglednic v zemljevid se pred nami razkriva podoba nezmožnosti in omejenosti in v nas vrtajo vprašanja, zakaj ne potuje tudi ona, morda spričo mladosti, prepovedi ... in ali je s tem res tako zelo sprijaznjena, kot je videti na površini. Vedri in nekritični ton se tako prav lahko spreminja v obrambni mehanizem. Svet skozi zbirko razglednic je velik, raznovrsten, ne tako slab (da se v njem ne bi moglo potovati) in tudi ko se obrne na glavo (v astronomskem ali političnem smislu), so na drugi strani tega zemljevida vedno prijazne bratove besede. Z govorjenjem o razdaljah, oddaljenosti in odsotnosti nam pesem tako hkrati spregovarja o bližini in povezanosti, pa vendar tudi o lastni nezmožnosti in o dvomu. Nenazadnje se nekje vmes – kot da mimogrede – pritihotapijo verzi o tem, da brat – kadar sam nima česa povedati – enostavno pošlje razglednico s podpisi drugih. Zato je tudi zaključne verze možno razumeti na dva zelo raznolika načina. Verzi, ki merijo na povsem konkretno situacijo razglednic, na hrbtni strani popisanih z besedami, so nemara namig, da nas bodo, ko bo svet obrnjen na glavo, zmeraj nekje blizu čakale Besede. Te besede so lahko nosilke polnosti ali pa tudi zgolj površinske besede. Ali pa – v različnih kontekstih – spreminjajo svojo naravo.

 

 

O AVTORICI ZMAGOVALNE PESMI

 

Tanja Božić, rojena leta 1995 v Ljubljani, je diplomirana literarna komparativistka in francistka, trenutno pa absolventka dvopredmetnega magistrskega študija obeh omenjenih smeri na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S književnostjo se ukvarja na mnoge načine - prevaja, dela v knjižnici in piše - tako poezijo kot tudi prozo. Obiskovala je številne delavnice kreativnega pisanja, bila del literarnega projekta #manjšinenamreži, ki ga je organiziral SKC Danilo Kiš, pesmi in kratke zgodbe pa je do sedaj objavljala v literarnih revijah, zbornikih in na spletnih portalih. Leta 2016 je zmagala na študentskem literarnem natečaju Rdeča nit, leta 2018 pa je bila sozmagovalka na Pesniški olimpiadi v Dravogradu. V soavtorstvu z Natalijo Milovanović je jeseni leta 2019 objavila dvojezični chapbook performativnega pesniškega dvogovora Udomačevanje domačih živali / Pripitomljavanje domaćih životinja, ki sta ga predstavili na branjih v Ljubljani, Kopru in v Podgorici.

 

 

ZMAGOVALNA PESEM PO IZBORU OBČINSTVA

 

NOČ NAJU GLASNO IZGOVARJA

 

Literarni večer. Soba z

vonjem po knjigah in kavi. Luč.

Miza. In stoli. Vstopi sama.

Brez Chanela no. 5. Obdaja jo

blag ton sandalovine. On

bere pesmi. Dislektik. Ujet.

Stoji med verzi. Neznan.

Izven rokopisa se boji sebe.

Beži. Pretipkan je videti nor.

V češnjev cvet je zavil srce slavčka ter

 ji ga izročil v skodelici z lističi črnega čaja.

Premor. Glasba piščali.

Gleda ga. Sprašuje o pesmih,

pomenih, izgubljenih s

prevodom. Bere z naglasom.

Posluša. V prostor med

njiju kaplja vonj po čaju. Na

steni slika lotosa. Zunaj.

Polna luna. Rečna meglica.

In gore. Izstopita skupaj. 

V češnjev cvet je zavil srce slavčka ter

mu ga izročila v skodelici z lističi zelenega čaja.

 

Nazaj na prejšnjo stran

Prijavite se na e-novice in bodite obveščeni o vseh naših ugodnostih in novostih.

© 2020 Založba Pivec. Vse pravice pridržane. | Izvedba: Codeggs.com