V petek, 19. aprila 2024, ob 18. uri vabljeni na Društvo slovenskih pisateljev, kjer bo potekal pogovor o knjigi Jaroslave Blažkove HAPPYENDI.

Intimen zapis iz življenja slovaške intelektualke in disidentke Jaroslave Blažkove je roman v pismih o ženski v zrelih letih, ki predano in ljubeče skrbi za moža po možganski kapi. Skozi pisma, ki jih pošilja prijateljici Evi, se potopimo v pripoved o nekem resničnem življenju, polnem prevratov in težkih trenutkov, pa tudi neskončne lepote, humorja in volje do novih happyendov.

V pogovoru o knjigi bosta sodelovali prevajalka Stanislava Chrobáková Repar in prof. Marta Součková z Univerze v Prešovu.

V sodelovanju z MIRO, ženskim odborom slovenskega PEN.

Utrip evropske literature. Projekt podpira EU.

V sredo, 17. aprila 2024, ob 18. uri vabljeni v Sodni stolp na pogovor o knjigi Jaroslave Blažkove HAPPYENDI.

Intimen zapis iz življenja slovaške intelektualke in disidentke Jaroslave Blažkove je roman v pismih o ženski v zrelih letih, ki predano in ljubeče skrbi za moža po možganski kapi. Skozi pisma, ki jih pošilja prijateljici Evi, se potopimo v pripoved o nekem resničnem življenju, polnem prevratov in težkih trenutkov, pa tudi neskončne lepote, humorja in volje do novih happyendov.

V pogovoru o knjigi bosta sodelovali prevajalka Stanislava Chrobáková Repar in prof. Marta Součková z Univerze v Prešovu.

V sodelovanju z Mariborsko knjižnico.

Utrip evropske literature. Projekt podpira EU.

V nedeljo, 16. julija, ob 17. uri v Mariborskem mestnem parku (pri pavilijonu).

V najlepši park, na robu mesta, kamor nas vodi ljubezni cesta. K paviljonu, po kulturno naslado, na zelenice, med knjižne police, pod krošnje, umetnosti polne mošnje. 

Vabimo vas, da se nam pridružite ob branju odlične slikanice 1000 krav (Adèle Tariel, Julie de Terssac (ilustracije), prevod: Marko Bratina).

Kmet je srečno živel v družbi treh krav, ki jih je imel rad kot svoje otroke. Nekega dne ga obišče možakar s kravato in mu pravi, da bi moral imeti več krav in prodati več mleka. Kmet se ukloni in življenje se mu spremeni — vendar netako, kot si je predstavljal. Poučna zgodba o tem, kako nas želja po uspehu in denarju ne vodi nujno do sreče.

V sredo, 31. maja, ob 10. uri, na odru knjižnega sejma na Grajskem trgu.

Kmet je srečno živel v družbi treh krav, ki jih je imel rad kot svoje otroke. Nekega dne ga obišče možakar s kravato in mu pravi, da bi moral imeti več krav in prodati več mleka. Kmet se ukloni in življenje se mu spremeni — vendar ne tako, kot si je predstavljal. Poučna zgodba o tem, kako nas želja po uspehu in denarju ne vodi nujno do sreče. Adèle Tariel je francoska novinarka in avtorica knjig za otroke. V svojih delih se ukvarja z enakostjo spolov, s potrošništvom in z ekologijo. Leta 2016 je prejela literarno nagrado Michela Tourniera. To bo njen prvi obisk v Sloveniji.

Med 29. majem in 2. junijem po Sloveniji.

Pri naši založbi bomo med 29. majem in 2. junijem gostili francosko avtorico Adèle Tariel. Pri naši založbi bo do tedaj izšla njena slikanica z naslovom 1000 krav.

Na kratko o vsebini knjige:

Slikanica z naslovom “1000 krav” avtorice Adèle Tariel (ilustracije Julie de Terssac) obravnava vprašanja okolja na nevsiljiv način. Pripoveduje zgodbo o kmetu, ki ima majhno čredo treh krav in srečno živi, s tem ko trguje mleko za druge dobrine. Nekega dne pa se pripelje mož v obleki, ki ga prepriča, da mora kupiti več krav in proizvesti več mleka. Čreda kmalu postane prevelika za kmeta, zato mora uporabiti robote in mehanizirati proizvodnjo. Na koncu se krave odločijo zapustiti kmeta in se odpravijo živet v hribe, kjer jedo svežo travo in pijejo svežo vodo. Kmet kljub temu ostane pozitiven lik, ki spozna svojo napako. Knjiga se ukvarja z vprašanjem množične proizvodnje in dokazuje, da več ni vedno boljše …

Avtorica bo v času obiska v Sloveniji obiskala kar nekaj izobraževalnih ustanov, izvajali bomo ustvarjalne delavnice, brali in se zabavali!

Z obiski avtorjev iz tujine, in njihovimi obiski različnih šol in vrtcev, imamo pri naši založbi že kar nekaj izkušenj. Vabimo jih v okviru našega projekta Utrip evropske literature, v katerem izdajamo visoko kakovostno evropsko literaturo (za otroke, mladino in odrasle), nato pa za vsako od knjig organiziramo posebne promocijske aktivnosti, ki temeljijo na vsebini knjig, jezikovnem izvoru in bralni skupini, ki ji je namenjena.

V soboto, 24. junija 2023, ob 17. uri na Bralni plaži v Mariborskem mestnem parku.

Branje slikanice Moje mesto in ustvarjalna delavnica!

Slikanica Moje mesto avtorice Liis Sein (ilustracije Gerde Märtens) je primerna za otroke od 5. leta starosti. Glavni junak je fantek Hugo, ki iz kartonskih škatel in plastičnih steklenic zgradi celotno mesto (polno moderne infrastrukture). Ko ga mama prosi, naj za večerjo prinese zelišča iz rastlinjaka pred hišo, ugotovi, da so vsa živa bitja, ki bi morala živeti v tleh in na drevesih, izginila iz mesta. Bil so pregnani zaradi vedno večjega števila cest, nebotičnikov in druge infrastrukture. Slikanica poudarja pomen majhnih živali, kot so črvi, krti, mravlje in čebele, za okolje, hkrati pa opozarja na izumrtje teh vrst zaradi človekovega vpliva (razširjanje urbanih naselij in onesnaževanje). Hkrati pa se slikanica ukvarja tudi z vprašanjem prilagajanja živali na človeško okolje (mravlje gradijo kolonije v kartonskih škatlah in jedo sladke drobtine). Hugo med drugim ugotovi, da so rastline izgubile svoje svetle barve, kar je tudi opozorilo, kaj se bo zgodilo, če omenjeno živalsko življenje izumre. Slikanica se konča pozitivno, Hugo zgradi novo mesto, z zelo malo stavbami in veliko parki. Mesto, v katerem ima vsaka hiša rastlinjak.

Dogodek je primeren za otroke od 4. leta starosti naprej in je brezplačen.

Med 14. in 17. majem po Sloveniji.

Med 14. in 17. majem pri Založbi Pivec gostimo estonsko avtorico slikanic Liis Sein. Pri naši založbi bo do tedaj izšla njena slikanica z naslovom Moje mesto. Avtorica bo svojo knjigo predstavila v raznih vrtcih in osnovnih šolah, obiskala pa bo tudi Filozofsko fakulteto Maribor.

Slikanica Moje mesto avtorice Liis Sein (ilustracije Gerde Märtens) je primerna za otroke od 5. leta starosti. Glavni junak je fantek Oskar, ki iz kartonskih škatel in plastičnih steklenic zgradi celotno mesto (polno moderne infrastrukture). Ko ga mama prosi, naj za večerjo prinese zelišča iz rastlinjaka pred hišo, ugotovi, da so vsa živa bitja, ki bi morala živeti v tleh in na drevesih, izginila iz mesta. Bil so pregnani zaradi vedno večjega števila cest, nebotičnikov in druge infrastrukture. Slikanica poudarja pomen majhnih živali, kot so črvi, krti, mravlje in čebele za okolje, hkrati pa opozarja na izumrtje teh vrst zaradi človekovega vpliva (razširjanje urbanih naselij in onesnaževanje). Hkrati pa se slikanica ukvarja tudi z vprašanjem prilagajanja živali na človeško okolje (mravlje gradijo kolonije v kartonskih škatlah in jedo sladke drobtine). Oskar med drugim ugotovi, da so rastline izgubile svoje svetle barve, kar je tudi opozorilo, kaj se bo zgodilo, če omenjeno živalsko življenje izumre. Slikanica se konča pozitivno, Oskar zgradi novo mesto, z zelo malo stavbami in veliko parki. Mesto, v katerem ima vsaka hiša rastlinjak.

Z obiski avtorjev iz tujine, in njihovimi obiski različnih šol in vrtcev, imamo pri naši založbi že kar nekaj izkušenj. Vabimo jih v okviru našega projekta Utrip evropske literature, v katerem izdajamo visoko kakovostno evropsko literaturo (za otroke, mladino in odrasle), nato pa za vsako od knjig organiziramo posebne promocijske aktivnosti, ki temeljijo na vsebini knjig, jezikovnem izvoru in bralni skupini, ki ji je namenjena.

Gostje: Anna Höglund in Piia Leino + Aleš Šteger in Jurij Tori.

V četrtek, 17. 6., ob 19. uri v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj.

V prvem delu prireditve se bosta predstavili Švedinja Anna Höglund, ilustratorka in avtorica del za mladino, ter sogovornica Iva Klemenčič, prevajalka njenega romana Biti jaz (2018). Finka Piia Leino, novinarka in pisateljica, je prejemnica evropske nagrade za književnost za roman Nebesa (2021). Z njo se bo pogovarjala Tjaša Lešnik.

Po krajšem premoru bosta o Pričevanjih pričevala pesnik, esejist in domačin Aleš Šteger ter Jurij Tori, virtuoz na harmoniki. Pričevanje (2020) je nenavadna knjiga, izpisana v posebnih stanjih zavesti. Je knjiga pesmi, ki niso pesmi, so pesnikovi uvidi, zapisane misli, temelječe na izkustvu.

V soboto, 19. junija, ob 15. uri v atriju Vetrinjskega dvora v Mariboru.

Laura Freudenthaler (Avstrija), Anna Höglund (Švedska) in Piia Leino (Finska) so mednarodno priznane in nagrajene avtorice. V veliko veselje nam je, da jih lahko predstavimo slovenskim bralcem! S pisateljicami se bodo pogovarjale Tina Štrancar, Iva Klemenčič in Tjaša Lešnik. 

Laura Freudenthaler se je rodila leta 1984 v Salzburgu. Na dunajski univerzi je leta 2008 zaključila študij germanistike, filozofije in študij spola. Leta 2017 je objavila romaneskni prvenec Die Königin schweigt (Kraljica molči), ki se je istega leta septembra in oktobra na lestvici najboljših knjig po izboru ORF povzpel med najboljših deset. Leto pozneje je za omenjeni roman prejela delovno štipendijo Bremenske literarne nagrade 2018, na festivalu du premier Roman 2018 v Chambériju pa je bil razglašen za najboljši prvenec leta z nemškega govornega območja. Leta 2019 je prav tako pri založbi Droschl Verlag izšel njen drugi roman Zgodba o duhu (Geistergeschichte), za katerega je še istega leta prejela Literarno nagrado Evropske unije. Marca 2019 se je povzpel na prvo mesto najboljših knjig po izboru ORF in bil nominiran za literarno nagrado Alpha. Je tudi aktualna dobitnica nagrade revije manuskripte Land Steiermark 2021.

Laura Freudenthaler: Zgodba o duhu

Učiteljica klavirja Anne si vzame prosto leto, da bi se posvetila pisanju učbenika in lastnemu igranju. Vendar njen dober namen in rutino kmalu izpodrinjeno povsem nove navade. Z možem Thomasom, s katerim delita obilo spominov, že več kot dvajset živita v istem stanovanju, vendar se Anne v njem počuti čedalje bolj nelagodno. Da bi se zamotila ponoči in podnevi zapisuje svoja opažanja v beležko in se potika po neznanih predelih mesta. Že nekaj časa sumi, da jo Thomas vara, nato pa se v stanovanju pojavi dekle, kakor Anne imenuje nevidno prikazen, ki z sobiva v njunem domu. Zvokov in pojavov na lepem ni več mogoče racionalno obrazložiti, realni svet pa se zrcali, dokler se dvojno dno resničnosti in domišljijskih predstav ne zlije v eno.

Anna Höglund se je rodila 1958 v v Stockholmu na Švedskem. Je ena vidnejših švedskih avtoric. Postavljajo jo na mesto vodilne ilustratorke, ki je sodelovala z najpomembnejšimi avtorji sodobne švedske mladinske književnosti, Barbro Lindgren, Ulfom Starkom ter Gunnarjem Lundkvistom. Kot avtorica besedila se je švedski publiki prvič predstavila že 1982 s Pravljico o palačinki (Sagan om pannkakan). Od takrat je napisala okrog 20 avtorskih slikanic, ki so bile prevedene v številne tuje jezike. Anna Höglund piše tudi dramatizacije in ustvarja animirane filme. Na področju likovne umetnosti je samouk.

Anna Höglund: Biti jaz

Biti jaz je ilustrirani roman o odraščanju, dvomih vase in drugih mladostniških tegobah, ki bi ga v bistvu morali prebrati vsi, ne le deklice, temveč tudi (ali celo predvsem?) fantje in odrasli. 13-letna Rosa nam dovoli vstopiti v najintimnejše kotičke svojih misli in razkrije, kako doživlja sebe, družbo in svet. Išče odgovore na najrazličnejša vprašanja in jih hoče razumeti. Veliko premleva o položaju ženske in moškega v družbi, o odnosih med njima in o enakopravnosti med spoloma v vsakdanjem življenju. Bo ta res kdaj zaživela ali bo ženska vedno le privesek moškemu?

Piia Leino se je rodila leta 1977 v Helsinkih na Finskem, kjer živi s svojo družino in dela kot novinarka pri finski tiskovni agenciji STT. Leta 2004 je diplomirala iz novinarstva na univerzi v Tampereju. V letih 2015–2017 je v Helsinkih študirala ustvarjalno pisanje na priznani Kritiški akademiji (Kriittinen korkeakoulu). Doslej je izdala tri romane: Grda blagajničarka (Ruma kassa, 2016), Nebesa (Taivas, 2018) in Nadure (Yliaika, 2020). Za roman Nebesa je prejela nagrado Evropske unije. V svojih delih govori o pritiskih, s katerimi se spopadajo ženske, o popularni kulturi, socialnih omrežjih in politiki, ukvarja pa se tudi z vprašanjem, kako deluje in kam gre družba.

Piia Leino: Nebesa

Roman Nebesa se odvija leta 2058 v Helsinkih, nekdanji finski prestolnici, ki je zdaj mestna država. Po državljanski vojni se je družba precej spremenila. Ljudi zatirajo, živijo pod strogo diktaturo, na ulicah je polno beračev. Vse meje so zaprte, prebivalci nimajo stikov z zunanjim svetom, prav tako ni nobene vizije prihodnosti. Toda država ljudem ponudi Nebesa: navidezno resničnost, v kateri obstaja nekdanji svet, ki je bolj živ in lepši, kot je bil kadar koli prej. Distopični roman se ukvarja s pomembnimi temami današnjega časa: podnebnimi spremembami, naraščajočo neenakostjo znotraj državne blaginje, tehnološkimi izumi in njihovo vse večjo vlogo, pa tudi z nacionalističnimi gibanji po Evropi in svetu. 

V nedeljo, 20. junija, ob 14. uri, na vrtu Lili Novy v Ljubljani.

Založba Pivec že šesto leto s prevodi sledi toku sodobne evropske literature, objavili so že deset knjig za odrasle in mladino, obenem pa so ob izidu gostili tudi avtorje. Tokratni gostji projekta sta z nagrado EU za književnost ovenčani pisateljici Laura Freudenthaler iz Avstrije in Piia Leino iz Finske. V romanu Zgodba o Duhu Laure Freudenthaler sledimo zgodbi učiteljice klavirja, ki se v partnerski zvezi počuti čedalje bolj nelagodno. Že nekaj časa sumi, da jo partner vara, in v stanovanju se pojavi »prikazen«, ki sobiva z njima v njunem domu. Realni svet se začne vse boj zlivati in prepletati z njenim notranjim svetom, dokler se meja popolnoma ne zabriše. Piia Leino se v svojem distopičnem romanu Nebesa, ki se odvija leta 2058 v Helsinkih, ukvarja s pomembnimi temami današnjega časa: podnebnimi spremembami, naraščajočo neenakostjo znotraj države blaginje, tehnološkimi izumi in njihovo vse večjo vlogo, pa tudi z nacionalističnimi gibanji po Evropi in svetu.